plesna predstava,
predstava sodobnega flamenka
Avtorstvo in koreografija: Urška Centa
Ples: Urška Centa, Tina Habun
Avtorstvo glasbe in izvedba: Robert Jukič, Tomaž Gajšt
Dramaturgija: Andreja Kopač
Oblikovanje svetlobe in videa: Borut Bučinel
Fotografija: Andrej Lamut
Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota in Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Cankarjev dom
Sponzorji: Mercator, Riko, BTC, Medicop
Zahvala: Odvetniška družba Krapenc in odvetniki
Premiera: 14. februar 2020, Cankarjev dom, Kosovelova dvorana
Vstopnice; 14 / 9 EUR
Predstava ENO – ONE je predstava o ženski in njenem iskanju svobode in soobstoja.
Z drugimi ženskami si deli isto telo, prostor in čas. Z njimi gradi ENO, ONE pa se zrcalijo v njeni ednini. Njeni koraki so skupni koraki, njena misel je misel neštetih in njeno krilo je polje, na katerem lahko obstaja samo skupaj z njimi. Vse dokler njenega občutka pripadnosti ne preseka slutnja individuuma in vseh njenih por ne naseli vonj svobode.
Predstavo gradi gibalna govorica flamenka, ki se radovedno druži s formo sodobnega plesa in urbanega zvoka, ki si z lahkoto izposoja pri drugih glasbenih kulturah. Gibalni izraz, telesni znaki flamenka – udarci nog, tleskanje, ploskanje, dih in glas – služijo kot glasbeni inštrument in soustvarjajo glasbeno kompozicijo.
Ženska, ki pleše.
Urška Centa kot solistka v flamenku zastopa sebe, svojo dvojnost in svoje prebliske, s katerimi si išče pot do sebe skozi drobljenje pravil, ki jih postavlja tradicija flamenka, in se podaja v prvinski ustvarjalni svet, v katerem ima intuicija prednost pred razumom.
Na odru tako spremljamo »njeno« podvojitev v podobi dveh plesalk, kot tudi »njeno« razširitev v podobi dveh glasbenikov, ki omogočata nenehen dialog z »njo« in »njenim« notranjim monologom, ki sili na plan. ENO – ONE je tako njena podoba, ki je nedeljiva z zunanjim svetom, njeno prelamljanje giba in besede, ob čemer si ne prizadeva rekonstruirati vprašanj smisla, temveč odgovoriti na nagovor vseh, ki skupaj z njo (v)stopajo v dialog, v katerem še vedno ostaja ona – neskončno (p)osebna, nenavadna, eterična, enigmatična, fluidna, skrivnostna, magična. Ženska, ki pleše. (Andreja Kopač)
CYPHER
plesna predstava
Režija in koreografija: Sara Šoukal, Alex Tesch, Žigan Krajnčan
Zasedba: Andraž in Bor Prokofjev, Nace Novak, Lia Lačen, Alja Sedonja, Teja Modrijan, Ian Lampič, Alexander Matthias Tesch, Tibor Rožanc, Neža Dapčevič, Lara Slabe, Neža Koprivnik, Sara Janašković, Jerca Rožnik Novak, Sara Poček Conde, Sarah Al Saleh, Maša Grce, Petra Peček, Teja Podboj Breznik, Brina Dokl, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek
Soustvarjalci;
Oblikovanje giba: Alex Tesch, Žigan Krajnčan
Oblikovanje besede: Urh Mlakar, Timotej Novakovič, Sarah Al Saleh, Sara Šoukal
Oblikovanje glasbe: Niko Komac, Urh Mlakar, Luka Kesič
Oblikovanje svetlobe: Borut Bučinel
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
Oblikovanje razstave: Neža Dapčevič
Producenta: Gašper Kunšek, Nataša Zavolovšek
Pobudnik: Žigan Krajnčan
CYPHER je tradicija, ritual in način izmenjavanja idej in energije. Je iskanje ravnotežja posameznika in skupine med ustvarjanjem svoje vsebine in podpiranjem druge.
V predstavi Cypher gre za dialog med različnimi umetnostmi, ki za svoj izraz uporabljajo različen jezik. Besedo, gib, zvok. Vse te tri komponente se mešajo v vsaki umetnosti posebej in med seboj. Fuzijo različnih izrazov usmerja improvizirana režija: MC-ji, ki z intuicijo in kodo narekujejo ritual predstave.
Predstava je nadaljevanje in nadgradnja projektov Freestyle Cypher (Spider festival edition) in Chorus.
Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota in Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče
Ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.
Premiera: 17. december 2019, Slovensko mladinsko gledališče
Ponovitev: 18. december 2019, Slovensko mladinsko gledališče
ZA PRAZNINO / JOK KAMERE
Gledališka predstava
Režija, besedilo, scenografija in oblikovanje svetlobe: Jan Krmelj
Koreografija: Jan Krmelj, Gaja Rupnik Caruso, Nika Prusnik Kardum
Avtor glasbe: Gašper Torkar
Video: Stella Ivšek in Gregor Mesec
Nastopajo: Nika Prusnik Kardum, Gaja Rupnik Caruso, Jan Krmelj
*
Ko sem imel tri leta,
si je moj oče izposodil kamero,
da bi vanjo ujel naše življenje.
Bil je blag november, leta 1998.
Prihodnost ni bila vidna.
Obstaja dokaz, zapisan na filmskem traku.
Ko se je moj pogled obrnil v njeno lečo,
ko so se moje oči soočile s črno luknjo njenega pogleda,
sem bil spremenjen.
Kamera me je spremenila.
Nisem mogel slišat ničesar razen njenega joka.
Zahtevala je: zahtevala je resničnost,
da je lahko obstajala.
Strah me je bilo tega pogleda.
Začel sem bežat, začel sem bežat
pred Kamero.
Zahtevala je moj obstoj.
Razdelila je moje življenje na dvoje.
Ta predstava je opravičilo.
To je zgodba te Kamere.
Rojstvo. Zahteva.
Nasilje. In potem
praznina.
Jočem za praznino Kamere.
Klečim za praznino njenega pogleda.
Klečim za praznino.
Za praznino.
* Jan Krmelj
Produkcija: Flota, Ljubljana, Flota, zavod, Murska Sobota
Koprodukcija: MGLC / Švicarija
Partner: Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
S podporo: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana
VSTOPNICE: 10,00 €, 8,00 € (študenti, upokojenci)
INFO./REZ.: ksenija@flota.si
ALIEN EXPRESS - DRUGI LET
plesna predstava
Drugi let je okrepljen z glasbeno zasedbo didžeja SunnySuna in jazzista Kristijana Krajnčana ter z gverilsko svetlobno intervencijo Boruta Bučinela. Poteka v “soočenju” z nevidno silo, ki jo je mogoče zaznati ob vsakem koraku. Tako med ustvarjalce na odru kot v zaodrje se je namreč vrinilo neznano bitje oziroma njegova vseobsegajoča prisotnost, otipljiv duh in neotipljiva prezenca. Videli boste, kako se z njim spopasti, kaj narediti, kaj sploh hoče in od kod je prišel.
Ideja, koreografija in izvedba: Gašper Kunšek, Žigan Krajnčan
Glasba in izvedba: DJ SunnySun in Kristijan Krajnčan
Oblikovanje svetlobe, video in fotografija: Borut Bučinel
Dramaturgija: Andreja Kopač
Oblikovanje zvoka: Jure Vlahović
Producentka: Nataša Zavolovšek
Produkcija: Flota, Ljubljana in Flota, zavod, Murska Sobota. Koprodukcija: Kino Šiška in Dijaški dom Ivana Cankarja.
S podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana.
Zahvala: Dansstationen, Malmö, Dança em Trânsito, Brazilija, in KLAP Maison pour la danse, Marseille.
Premiera 23. marec 2019, Kino Šiška
Ponovitev 24. marec, 16. september 2019, Kino Šiška
MERILCI BREMEN
plesna predstava
Koreografija: Jana Menger
Dramaturgija: Rok Vevar
Ples: Veronika Valdes, Tajda Podobnik, Tini Rozman, Maša Hawlina, Neža Blažič, Neja Jeršin, Špela Šafarič, Andreja Vezovnik, Manca Kaliman
Glasba: Matevž Kolenc
Oblikovanje svetlobe: Andrej Hajdinjak
Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota, Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Bunker, Ljubljana
S podporo: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana
Foto: Špela Bergant
Predstava Merilci bremen je serija relacijskih koreografskih situacij, ki temeljijo na ritmičnih, prostorskih, telesnih in kinetičnih soodvisnostih plesalk. Tudi v primerih, ko se plesno gradivo osamosvoji, je vanj vselej odtisnjeno še neko drugo telo. Ali vsaj njegov prostor. Naše telo nikoli ni eno, ampak vselej mnoštvo, posledica, izid in možnost različnih množin in odnosov s časom, prostorom, drugimi telesi in premiki. Kompozicijo Merilcev bremen strukturirajo akumulacijski in variacijski postopki, pri čemer se razmerja med posameznostjo in skupnim, med individualnim in mnoštvenim skušajo premikati hkrati v materialnih (telesnih), kinetičnih in motivacijskih (socialnih) pomenih.
Breme iz naslova izhaja iz povsem telesnih izhodišč, ki pa imajo vselej hkrati tudi svoje eksistencialne in socialne pomene. Popolna izpostavitev telesa sili gravitacije (tlem ali suspenzu) je pretvorba telesa v čisto breme. Če želimo gibanje, moramo proizvesti upor. Vsaka postavitev dveh ali več teles v odnos pa tako v materialnem, kakor tudi eksistencialnem ali socialnem smislu nujno pomeni tudi porazdelitev bremen. V Merilcih bremen so elementi kinetičnega motorja plesnih gradiv prav načini porazdelitev bremen. Ustvarjalce so posebej zanimali prehodi, v katerih koreografska kompozicija prehaja v neko »nulto« stopnjo družbene kompozicije.
Premiera: 12. januar 2019, 20.00, Stara Mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
Ponovitev: 13. januar 2019, 20.00, Stara Mestna elektrarna - Elektro Ljubljana
RAZGALJENO
plesna predstava
Koreografija in idejna zasnova: Rosana Hribar
Soustvarjalci in izvajalci:
Rosana Hribar
Vito Weis
Kristina Aleksova
Tina Habun
Neža Blažič
Katja Kolarič
Vizualni in glasbeni izbor v predstavi: Rosana Hribar
DJ: Kristina Aleksova
Lučno oblikovanje:Danilo Pečar
Izvedba projekcije: Manca Vukelič
Izvedba kostumov: Tea Mazaj
Produkcija: Flota Ljubljana; Flota, zavod, Murska Sobota
Koprodukcija: Plesni teater Ljubljana,
Zavod Orlandina
S podporo: Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Ljubljana
RAZGALJENO je uprizoritev po motivih besedila Jana Fabra z naslovom Napaka sem (Ik been een fout) iz leta 1988. Razgaljeno svojo poetiko konstituira skozi ideološko razočaranje in v plesno-gledališki obliki išče svojo subjektivno resnico, kjer se ponovno sprašuje o vrednosti človeka.
13., 14. december 2018, Plesni teater Ljubljana
MODRO ČRNILO
plesna predstava / a dance performance
Koreografija in režija / Choreographed and Directed by: Enya Belak Gupta
Ples in soustvarjanje / Co-creation and dance: Jerca Rožnik Novak in Gábor Ivanov
Dramaturgija / Dramaturgy: Eva Posedel
Oblikovanje zvoka in kompozicija / Sound Design and Composition: Lou Barnell
Direktor fotografije / Director of Photography: Aadhar Gupta
Oblikovanje luči / Lighting Desing: Janko Oven
Kostumografija / Costume Design: Andrej Vrhovnik
Produkcija / Produced by: Flota Ljubljana, Flota, zavod, Murska Sobota
Koprodukcija / Co-produced by: Plesni Teater Ljubljana
Projekt je sofinanciran / Supported by: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana / Ministry of Culture and Municipality of Ljubljana
Zahvala / Thanks to: JSKD, Občina Ilirska Bistrica
Delo Modro črnilo odpira vprašanja meje in absurdnost birkoracije, ki oklesti človeka v medprostor čakanja. Je odsev trenutnega osebnega in političnega neravnovesja. Stanja ne-vednosti, ne-vrednosti, strahu, osamljenosti, krhkosti, zaupanja in moči. Na konkretni ravni se delo loteva teme meja, tako prostorskih, kot fizičnih in osebnih meja. Osredotoča se na birokratske zaplete, ki krojijo človekovo trenutnost.
Blue ink questions the borders and absurdity of bureaucracy, which ties humans in the space between. It is a reflection of a current personal and political imbalance. A state of unknown, unworthiness, fear, isolation, fragility, trust and power. Blue Ink addresses the topic of borders; spatial, physical and personal. It focuses on the bureaucratic complications that shape the human present.
26., 27. & 28. september 2018 - 20:00 / Plesni Teater Ljubljana
TRISTANOV AKORD
plesna predstava
Avtorica: Kaja Lorenci
Soavtorji in plesalci: Kristýna Šajtošová, Žigan Krajnčan, Ivan Mijačević, Aleš Zorec, Kaja Lorenci
Zvok: sz3
Dramaturg: Rok Vevar
Foto: Borut Bučinel, Nejc Valenti
Produkcija: Flota Ljubljana; Flota, zavod, Murska Sobota
Koprodukcija: Plesni teater Ljubljana
Predstava je nastala ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana
Wagnerjeva opera Tristan in Izolda je primer najekstremnejšega umetniškega materiala na temo čakanja, dolgotrajnega odlaganja konca, razrešitve.
V operi se ponavlja »fenomen«, drobna struktura, ki so jo poimenovali »Tristanov akord«. Z vsakokratno nedokončanostjo, nerazrešitvijo akorda, je avtor znotraj tako kratke strukture ustvaril neprekosljivo atmosfero hrepenenja, večnega iskanja, tavanja.
Predstava Tristanov akord se na svojevrsten način ukvarja z razbiranjem in uprizarjanjem glasbene strukture. Išče nove načine prevajanja konkretne strukture enega medija (glasbe) v drugega (ples), oziroma načine, kako lahko ples poseli že vnaprej določeno partituro.
AKORD, iz katerega izhajamo v našem raziskovanju, smo poimenovali OBJEM.
Premiera: Plesni teater ljubljana, 18. januar 2018, ob 20:00
Ponovitev: Plesni teater ljubljana, 19. januar 2018, ob 20:00
ČLOVEK, KI JE OKUŠAL OBLIKE
gledališka predstava
Igrajo: Klemen Janežič , Iztok Drabik Jug, Tomaž Gubenšek
Avtor knjige The Man Who Tasted Shapes: Dr. Richard E. Cytowic
Režija, dramatizacija, prostor in projekcije: Matjaž Farič
Dramaturgija: Staša Bračič
Kostumografija: Sanja Grcić
Luč in tehnika: Igor Remeta
Asistentja kostumografije: Kaja Hrovat
Producentki: Urška Pleše, Silvija Horvat Produkcija:
Flota, zavod, Murska Sobota, Flota Ljubljana
Koprodukcija: Bunker - Stara mestna elektrarna
Predstava je nastala po motivih iz knjige The Man Who Tasted Shapes, v kateri je ameriški nevrolog Richard E. Cytowic osvetlil fenomen sinestezije v različnih kontekstih in s tem podal provokativne iztočnice za razmislek o človečnosti nasploh. Njegovo raziskovanje sinestezije je odprlo mnoga vprašanja povezana s prevelikim zaupanjem v tehnologijo, z razmerji med znanostjo in religijo ter z etičnimi vprašanji o odnosih zdravnikov do drugih ljudi.
Ko Richardov prijatelj in sinestet Michael pristane na preiskave in poskuse, se odpre Pandorina skrinjica etičnih zagat in zagat družbenih razmerij, civilizacijskih vprašanj in zablod o vsevednosti “bogov v belem”. Vse to zaradi raziskovanja fenomena o katerem uradna medicina dolgo ni želela niti slišati.
S podporo: Ministrstva z kulturo Republike Slovenije, Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana
Posebna zahvala Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Tomažu Sešlarju in družbi Rex Kralj d.o.o.
Predstava je nastala v okviru praznovanja 30 letnice umetniškega delovanja Matjaža Fariča kot del trilogije Sinestezija - Rdeča - sled, Sinestezija, Človek, ki je okušal oblike.
Stara mestna Elektrarna, Ljubljana, 4.,5.,6., oktober 2017, ob 21:00
POSVETITEV POMLADI
plesni triptih
Avtorice: Jana Menger, Maša Kagao Knez, Rosana Hribar
Oblikovanje svetlobe: LCLights
Produkcija: Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Plesni teater Ljubljana, Studio 25
Partner: Zavod Vitkar
Podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo
Partitura Igorja Stravinskega je v moderni zgodovini baleta in sodobnega plesa postala najpogosteje rabljena glasbena predloga za koreografske naloge. A hkrati je koroegrafom enak izziv kot glasbena partitura predstavljal tudi libreto, zgodba Posvetitve pomladi, ki je antropološki falsifikat slovanskih žrtvenih obredov, saj slovanska ljudska obredja po zgodovinsko-antropoloških virih nikoli niso poznala žrtvovanja ljudi. Za našo postavitev tega slavnega dela je zelo pomemben podatek, da je bil zgodovinsko-antropološki vidik libreta v krstni uprizoritvi Posvetitve pomladi falsifikat in da se je podredil ekonomski logiki kulturne produkcije in promocije. Če obisk dvoran zahteva prikaz žrtvovanja človeka, je občinstvu treba ponuditi natančno to. S Posvetitvijo pomladi imamo namen ustvariti numerični koreografski stroj kot transpozicijo ekonomske produkcijske logike (utemeljene na statistiki, numeričnih podatkih in finančnih parametrih) v prostor in ples. Partituro nam bo igral zreducirani glasbeni stroj kot metafora “sodobnih finančnih elit”, ki bo s koroegrafsko-glasbenim obredom pripeljal do žrtvovanja človeka, umetnika ali umetnosti. – Rok Vevar
Posvetitev pomladi bo predstavljena v obliki triptiha avtoric Jane Menger, Rosane Hribar in Maše Kagao Knez, ki so po navdihu kultnega dela ustvarile tri samosvoje interpretacije.
J
Zamisel in koreografija: Jana Menger
Glasbena priredba: Tomaž Gorkič
Izvedba: Maša Hawlina, Kristina Rozman, Tajda Podobnik, Veronika Valdes
R
Zamisel in koreografija: Rosana Hribar
Glasba: Marjan Stanić, Ana Pandur
Izvedba: Rosana Hribar, Marjan Stanić, Ana Pandur
M
Zamisel in koreografija: Maša Kagao Knez
Dramaturgija: Joseph Nzobandora – Jose
Glasba: Marko Hatlak, Joseph Nzobandora – Jose, Murat, Issiaka Sanou
Izvedba: Marko Hatlak, Joseph Nzobandora – Jose, Maša Kagao Knez, Murat, Issiaka Sanou
Kostumi: Jelena Proković1.
12. 2016 ob 20:00 Plesni Teater Ljubljana - premiera
3. 12. 2016 ob 20:00 PTL
4. 12. 2016 ob 20:00 PTL
EJLIJEN EKSPRES // ALIEN EXPRESS
plesni duet // dance duet
Avtorja in izvajalca/ Authors and performers: Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek
Glasba/ Music: Kristjan Krajnčan
Oblikovanje svetlobe/ Light design: LCLights
Fotografija/ Photography: Borut Bučinel
Mentorstvo/ Mentor: Kaja Lorenci
Produkcija:/ Production Flota, Ljubljana
Koprodukcija/ Coproduction: Plesni Teater Ljubljana
Podpora/ Supported by: Mestna občina Ljubljana
Premiera: 22. 11. 2016
Eksp(… …)
…lozija …pozicije,
…resija
in
…editiven …eriment,
…anzija,
…anzija.
//
Exp(... ...)
...lode …ected,
…ress o.
and,
…erience …eriment,
…anding,
…anding.
Predstava govori o iskanju tujca v avtorjih in gledalcih. Zaznavanje realnosti takšne kot je. Predstava je »astralni vlak«, ki gledalca popelje na potovanje od dvojnosti do enosti. Želi biti intimna in univerzalna hkrati in pokaže zgodbo avtorjev skozi arhetipe, do točke, kjer racionalno razumevanje ni več potrebno.
//
This performance is about finding an Alien within us/you: Perceiving the reality as it is. The show is an astral train, which takes you on a trip from duality to oneness. It wants to be intimate and universal at the same time, it shows our own story through archetypes, untill the point where rational understanding is not needed anymore.
PREMIERA/ PREMIERE: 22. 11.. 2016 ob 20. uri ,
PONOVITEV/ RE-RUN: 23., 24. 11. 2016 ob 20. uri , Plesni teater Ljubljana
SINESTEZIJA // SYNAESTHESIA
plesna predstava // dance performance
Koreografija/ Choreography: Matjaž Farič
Plesalci in soustvarjalci/ Co-authors and dancers: Barbara Kanc, Kaja Janjič, Katja Legin, Kristina Rozman, Urša Rupnik, Leon Marič
Kostumografija/ Costume design: Sanja Grcić
Glasba/ Music: Iztok Koren, Samo Kutin
Oblikovanje svetlobe/ Light design: Zoran Grabarac
Video/ Video: Matjaž Farič
Fotografije/ Fotographs: Sunčan Stone
Producentka/ Producer: Urška Pleše
Koprodukcija/ Coproducers: Flota, Ljubljana in Flota, zavod, Murska Sobota
S podporo/ With the support of : Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Sinestezijo bi lahko označili kot mešanje čutov, ko zaznavanje vključuje dodatno, neželeno izkušnjo. Povezovanje črk in zvokov z barvami, števil s prostorom in druge oblike sinestetičnih povezovanj zaznave, so v umetniškem ustvarjanju že nekaj običajnega. V vsakdanjem življenju pa takšno zaznavanje razumemo kot motnjo. Ples v povezavi z glasbo in drugimi jeziki predstave deluje sinestetično. V procesu nastajanja predstave avtorja in soustvarjalce zanimajo tudi druge navezave, na primer, kako vonj vpliva na oblikovanje telesa in razmerja v prostoru, pa tudi razmerja med metaforo in sinestetičnim učinkom.
Predstava je nastala v okviru projekta Sinestezija in praznovanja avtorjeve tridesetletnice delovanja.
//
Synaesthesia can be described as "mixing of the senses", an inclusion od an additional, unwanted experience. The association of letters and sounds with colours, numbers with space and other forms of synaesthetic perception have become common in art. In everyday life, this type of perception is seen as a disturbance. Dance in connection to music and other language registers of the performance functions synaesthetically. In the process of the creation of the performance, the author is interested also in other connections, such as how the sense of smell influences body formations and relations in space, and also in the relation between metaphor and synaesthetic effect.
Performance is part of the thirtieth career anniversary of the choreographer, director and dancer Matjaž Farič.
PREMIERA: 18. 10. 2016 ob 20. uri ,
PONOVITEV: 19. 10. 2016 ob 20. uri , Španski borci
RDEČA-SLED // RED-TRAIL
plesna solo predstava
Koreografja in ples: Matjaž Farič
Glasba: Riccardo Brosci, Nicola Porpora, Radian Dramaturgija: Staša Bračič
Projekcije: Jure Lavrin
Kostumi: Sanja Grcić
Asistentka kostumogra je: Kaja Hrovat
Oblikovanje luči in tehnično vodstvo: Igor Remeta
Fotograija: Iztok Kurnik, Sunčan Stone
Posebna zahvala: Danilo Pečar, Tina Prpar
Producentka: Ksenija Kaučič
Produkcija: Flota, zavod Murska Sobota in Flota Ljubljana Koprodukcija: Bunker
Predstava je nastala s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.
Rdeča – sled ni le nov plesni solo Matjaža Fariča, ampak tisto nekaj, kar teče v naših telesih. Je izraz naboja ustvarjalne energije, ki se pretaka po žilah tistega, ki ljubi umetnost. Je zelo fizična in dobesedna kot barva in struktura. Po drugi strani pa je zavita v sijaj, ki onemogoča umu, da bi prepoznal obliko in jo kategoriziral, saj se pred nami pretaka, nastaja in se preobraža. Naboj, ki ga Rdeča – sled nosi s seboj, ima tri plati. Je nagonsko virtuozen, plešoče lep in tehnično dovršen. Avtorjeva estetika je izčiščena in jasna na prvi pogled. Vse je na svojem mestu in strukturirano, nič ni prepuščeno naključju. Vendar bomo tokrat zapeljani na drugačen način. V pričakovanju, da vstopamo v nekaj zaprtega, bomo soočeni s plesalcem, z njegovo intimo, njegovo nepopolnostjo, s hibami in seveda z vso strastjo in ljubeznijo do tega, kar počne. Povabil nas bo tja, kjer se vse začne, v telo, v meso, v to, iz česar smo sestavljeni. Zavedali se bomo, da smo vsi tukaj, da bi zaznali sinestezijo v živo. Da bi vohali gibanje, da bi slišali barve, da bi videli zvok in med vsem tem soobčutjem človeka, ki s svojim telesom in poznavanjem njegovih sposobnosti ter z občutkom za teatralnost vzbuja asociativna polja, buri imaginacijo in nas sili, da si priznamo, da smo, kar pač smo!
//
Red-Trail is not only a new dance solo by Matjaž Farič, but something which runs in our bodies. It is an expression of the charge of creative energy alive in the veins of a person who loves art. It is very physical and as verbal as colour and structure. Yet it is also wrapped in a glow that prevents the mind recognising the form and categorising it because it transfuses, forms and transforms in front of our eyes. The charge carried by Red-Trail has three sides: it is instinctively virtuoso, dancingly beautiful, technically flawless. The artist's aesthetic is purified and clear at first sight. Everything is in place and structured, nothing seems to be left to chance. However, this time we will be seduced in a different way. While expecting to enter something enclosed, we will be faced with a dancer, his intimacy, his imperfections, his faults and of course all the passion and love of what he is doing. He will invite us to where everything begins; in body, in flesh, in what we are made of. We will realise that we are all here to perceive synaesthesia live. To smell movement, to hear colours, to see sound and among all this co-perception a man who with his body, being aware of its abilities, and a sense for theatricality evokes associative fields, stirs up imagination and makes us realise that we are what we are.
PREMIERA: 24. 9. 2016 ob 20. uri ,
PONOVITEV: 25. 9. 2016 ob 20. uri , Stara mestna elektrarna
ABSOLUTNI STEREOTIP
gledališko-plesna predstava
Koncept in vsebinska utemeljitev predstave: Dušan Teropšič, Sara Smrajc Žnidarčič
in Veronika Valdés
Avtorja koreografije in izvedba: Dušan Teropšič in Veronika Valdés
Dramaturgija: Andreja Kopač
Kostumografija: Sara Smrajc Žnidarčič
Scenografija: Dušan Teropšič, Sara Smrajc Žnidarčič in Veronika Valdés
Oblikovanje luči: Tomaž Štrucl
Fotografije: Neža Trobec
Produkcija: Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Plesni teater Ljubljana
S podporo MOL – Oddelka za kulturo
Vse je tako, kot mora biti.
Predstava Absolutni stereotip plesalcev in koreografov Veronike Valdes in Dušana Teropšiča govori skozi arhetip moškega in ženske. Vrne se k nekaterim stereotipnim podobam, preko katerih si moški in ženska utirata pot v lastno identiteto, ko se (na videz) samostojno odločata o razvoju in poteku dogodkov in sprašujeta, ali absolutni stereotip sploh obstaja. Ravno zaradi tovrstnega »lahkotnega« gledišča lahko tragičnost ali komičnost trenutka življenja dveh ljudi zagledamo v luči nečesa odmaknjenega; kot da se to v resnici ne dogaja njima, pa je vendar je resnično, saj se v koščkih dogaja vsem nam.
PREMIERA: 29. 6. 2015 ob 21. uri ,
PONOVITEV: 30. 6. 2015 ob 21. uri , Plesni teater Ljubljana
BANANA SPLIT
gledališko-plesna raziskava
Avtorja:
Jana Menger,
Rok Vevar
Zasedba: Rok
Vevar, Jana
Menger, Tomaž
Gubenšek
Oblikovanje
svetlobe:
Petra Veber
Video: Tomaž
Gorkič
Oblikovanje
maske: Tina
Prpar
Scenske
korekture:
Leja Jurišič
Mentorja: doc.
mag. Uršula
Teržan, red
prof. Tomaž
Gubenšek
Producent:
Urška Pleše
Koprodukcija:
Flota, zavod,
Murska Sobota
in Akademija
za gledališče,
radio, film in
televizijo
S podporo
Ministrstva za
kulturo
Republike
Slovenije
Zahvala: Sanja
Grcić
Predstava
Banana Split
je
gledališko-plesna
raziskava, ki
jo zanimajo
skrajne
možnosti ter
prehodi med
formalnimi in
narativnimi
oblikami plesa
in gledališča.
Ukvarja se s
problemi
ponavljanja in
množenja,
družbo nadzora
in njenimi
postopki.
Navdihuje se
pri pop artu
in literaturi
antiutopije.
»Pozor!
Pripenjam
daljši
dokument.
Naučiti se ga
moram na
pamet, in kot
je
dogovorjeno,
pretvoriti ga
moram v svojo
gibalno
govorico.
Tisti od mene,
ki smo zaspali
ali poležavali
in se zato
zbudili
dorasli, bomo
imeli s tem
več dela,
tisti, ki pa
smo zbujeni
zgodaj in smo
zaradi tega
pomanjkljivi
in lažji,
imamo očitno
več gibalnega
talenta.«
14. in
15. 2. 2015,
20.00, Velika
gledališka
predavalnica
AGRFT
NO MORE SOLO
Plesna predstava
