Petja
Golec Horvat
moj
privatni lastni* / my own private
plesna
solo predstava
Fotografija iz arhiva avtorice:
Petja Golec Horvat, Oblikovala: Toni Soprano Meneglejte
moj
privatni lastni* je
solo plesna
predstava osebne
fikcije, avtorice
Petje Golec Horvat.
Več vsebinsko
povezanih plesnih
miniatur je iskanje
lastne poetike skozi
branje poetike
drugih. Kot je leta
1991 van Sant
izbrisal mejo med
lastnimi besedami in
Shakespearovimi
besedili, v filmu My
Own Private Idaho,
tako se predstava
moj privatni lastni*
znajde v prepletu
svoje realnosti s t.
i. “kinematografsko
sanjskostjo”,
zatorej grajenje
osebne fikcije.
“Stati sam sredi
neke ceste, sam na
odru. Svoj v
razgaljenem,
ranljivosti ter
nežnosti razkritega.
Pogled vame, mlado
telo, intimo, v
lastno in, ali sploh
privatno? Sem lahko
tukaj doma?
…ko v trenutku
ekstaze zaspimo”
Spomini, izkušnje
ali gradivo osebnega
arhiva snujejo nekak
hevristični ples
soočanja z
vprašanjem
domačnosti,
privatnosti in
intime v vse vidnem
prostoru.
Premiera: 27. marec
2025, 20.00
Ponovitvi: 28. in
29. marec 2025,
20.00
Plesni Teater
Ljubljana
Avtorska zasnova in
izvedba: Petja Golec
Horvat
Performer: Muhamed
Kulauzović
dialog o gibu: Ana
Dubljević
dialog o zvoku:
Tomaž Tomljanović
dialog o vizualni
podobi, svetlobi in
videu: Toni Soprano
Meneglejte
dialog o vizualni
podobi (asistent):
Simona Bobnar
Radenković
dialog o
dramaturgiji in
kontekstu: Maša Radi
Buh
dialog o
dramaturgiji in
izvedbi (asistent):
Domen Šubelj
dialog o snovanju
projekta: Miha
Horvat
Produkcija: Flota,
zavod, Murska
Sobota; Flota
Ljubljana
Koprodukcija: Plesni
Teater Ljubljana
Predstava je nastala
s podporo
Ministrstva za
kulturo Republike
Slovenije in Mestne
občine Ljubljana.
Partnerji: Fundacija
Sonda, Nagib in GT22
Kristýna Peldová in Enya
Belak
RAZKRITI
TRENUTKI
plesno-vizualna
predstava,
Razkriti trenutki je hibridna
plesno-vizualna predstava, ki performerko
popelje skozi pokrajino misli posameznika
ter raziskuje notranje sence, strahove in
identiteto. Predstavo Kristýne Peldové in
Enye Belak zaznamujejo trenutki stiske, ki
razkrivajo, kako se posameznik sooča s
svojimi notranjimi boji.
Preko giba in video projekcij ustvarjalki
raziskujeta kontraste med vidnimi in
nevidnim, prosojnostjo in subtilnostjo.
Stiska je prikazana kot hrepenenje po
pobegu, v katerega vdirajo močni vizualni in
zunanji dražljaji. Ta napetost prevlada nad
željo po miru, telo pa sili, da se odzove in
prilagodi intenzivnemu okolju premikajočih
se sil.
Razkriti trenutki ujamejo občutek
razpršenega uma v njegovem obupu po iskanju
osredotočenosti in miru. Ples tukaj razkriva
preplet med manifestiranim in
nemanifestiranim … v prostoru dualnosti –
teme in svetlobe.
Koreografinja, plesalka in avtorica
koncepta: Kristýna Peldová
Vizualni koncept, video in oblikovanje
prostora: Enya Belak
Glasba: Kristijan Krajnčan
Oblikovanje svetlobe, fotografija in
tehnična podpora: Borut Bučinel
Zunanje oko: Gregor Luštek
Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota,
Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Bunker, Ljubljana
Koprodukcija v rezidenci: O Espaço do Tempo,
HKD - Croatian Cultural Center & Zagreb
Dance Centre
Partnerji: Space for Art NÓT & En–Knap
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS
in Mestna občina Ljubljana.
Kristýna Peldová je prejela tudi delovno
štipendijo za projekt od Ministrstva za
kulturo RS.
Posebna zahvala: Petra Varl, Pedro Barreiro,
Žigan Krajnčan, Marjan Crnković, Sabina
Belak, Igor Crnković, Sašo Štih, Eduardo
Raon
Premiera: torek, 19. 11. 2024, 20.00
Ponovitev: sreda, 20. 11. 2024, 20.00
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
Matjaž Farič
NEZAŽELENI
plesna in gledališka predstava
Predstava je sestavljena iz dveh delov:
plesnega in gledališkega ter sloni na
resničnih dogodkih.
Leta 2021 sta na Prekmurskem trgu v
Ljubljani trčila dva svetova.
Incident med skupino plesalcev sodobnega
plesa in skupino brezdomcev se zdi
neverjeten, hkrati pa odseva vsakdan v
katerem je konflikt tako močno prisoten, da
zaznamuje splošno stanje v družbi. Trk dveh
tako zelo različnih svetov kot so plesalci
sodobnega plesa in brezdomci označuje
zapleten problem, ki ga je nemogoče
razložiti s posplošenimi označevanji in
razlikovanji med privilegiranimi in
deprivilegiranimi, dobrimi in slabimi.
Predstavo sodobnega plesa uokvirjajo igrani
prizori, ki zaznamujejo gledalčev pogled na
izvajanje plesa. Prepad med svetovoma
plesalcev in brezdomcev, ki je tako očiten,
pa zastavlja tudi vprašanja o nemoči
umetnosti in agresiji kot pogostem odzivu
nanjo.
Skupina plesalcev med pandemijo v zgodnji
pomladi pripravlja umetniški dogodek na trgu
v srednjevelikem mestu. Med vajo plesalcev
se v njihovi bližini začnejo zbirati
brezdomci.. Plesalci plešejo, brezdomci, ki
jih je vedno več, pa z zanimanjem spremljajo
dogajanje in komentirajo. Komentiranje se
razvije v humorne opazke, iz humornih opazk
nastanejo žaljive pripombe, govorjenje
postano glasno in preraste v kričanje,
glasno zmerjanje prerašča v grožnje in
približevanje plesalcem. Plesalci vztrajajo,
plešejo, kot da se ne dogaja nič, na
dogajanje okrog njih se ne odzivajo, kljub
temu, da reakcije brezdomcev napovedujejo
konflikt. Brezdomci začnejo vstopati v
koreografijo. V naslednjem trenutku se
izteče glasba, koreografska sekvenca je
končana in plesalci zapustijo prostor.
Plešejo: Urša Rupnik, Kristyna Peldova,
Patricija Crnkovič, Bor Prokofjev, Luka
Ostrež
Igrajo: Tina Resman, Veronika Valdes,
Marinka Štern, Uroš Potočnik, Sebastjan
Starič, Jure Žavbi
Glas na posnetku: Katarina Stegnar
V predstavi je uporabljen tudi gibalni
material iz predstave Druga stran, ki so ga
soustvarili: Ana Cvelfar, April Veselko,
Jerca Rožnik Novak, Kaja Vajdetič, Kaja Lin
Jagodic Avguštin, Leon Marič, Patricija
Crnkovič
Koreograf in režiser: Matjaž Farič
Oblikovanje svetlobe: Matjaž Bajc
Glasba: Fukio Ensemble, Marc Mellits,
Caroline Shaw
Video: Borut Bučinel
Kostumografija: Sanja Grcić
Asistent kostumografije: Timotej Bistan
Foto: Darja Štravs Tisu
Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota in
Cankarjev dom
Koprodukcija: Plesni teater Ljubljana, Flota
Ljubljana
Posebna zahvala Marijanu Sajovicu, Ingi
Remeta, Dušanu Kohku in brezdomcem na
Prekmurskem trgu v Ljubljani
Predstava je nastala s podporo Ministrstva
za kulturo Republike Slovenije in Mestne
občine Ljubljana.
Predstava Nezaželeni sloni na resničnih
dogodkih in je del dveletnega avtorskega
opusa, v okviru katerega bo oktobra 2025
uprizorjen tudi muzikal Nezaželeni.
Rosana Hribar
ŽALOSTNA MISEL,KI JO LAHKO PLEŠEŠ
plesni performans
Avtorica: Rosana Hribar
Igra: Primož Ekart
Ples: Luka Ostrež
Vokal in glasba: Tomislav Jovanović - Tokac
Hostese: Zarja Ferlinc, Daša Resnik, Jana
Bungurova
Glasba: Gal Gjurin
Luč: Andrej Hajdinjak
Fotografija: Darja Štravs Tisu, Jaka Varmuž
Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota,
Flota, Ljubljana
Koprodukcija: Zavod En Knap
S podporo
Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine
Ljubljana
Plesni performans z Primožem Ekartom,
Tomislavom Jovanovićem - Tokacm (Dan D) in
Luko Ostrežem
Žalostna misel, ki jo lahko plešeš je misel
in hkrati vodilni motiv druge celovečerne
predstave avtorskega opusa, ki nadaljuje nit
dvojnosti in nasprotujočih si silnic
življenja, stkane iz surovosti stvarnega in
vere v ideale. Osrednji lik predstavlja
moški idealist, večno ujet v njemu zelo
dragoceno obliko melanholije. To je moški,
ki se predaja občutkom jeze in žalosti,
kontemplira o absolutnosti lastne nesreče,
se sprašuje o splošni eksistenci človeštva,
sprejema univerzalne posledice … in pri tem
UŽIVA. Uprizarja dovršeno samopodobo, pod
katero se skrivata dvom ter nasprotje med
silovitostjo in negotovostjo, agresijo in
ranljivostjo. Lik moškega idealista bodo
uprizorili trije akterji – igralec Primož
Ekart, pevec Tomislav Jovanović – Tokac in
plesalec Luka Ostrež – ter nas preko
sladkobno obarvanih motivov do žalostnih
napevov popeljali v lepe in manj lepe plati
človeškega obstoja.
»Hlepim po življenju; in pohlepen sem kot
umetnik. Hlepim po tistem, za kar upam, da
mi lahko prinese naključje, veliko bolj kot
po čemerkoli, kar lahko preračunam. In delno
prav zaradi svoje pohlepnosti živim vsak dan
posebej, kot temu pravijo – zaradi
pohlepnosti po hrani, po pijači, po družbi
tistih, ki so mi všeč, po tem, da se kaj
vznemirljivega dogaja. Kljub temu pa
pogledam na obe strani ceste, preden grem
čeznjo. Saj s tem hlepenjem po življenju
tega ne igram tako, da bi se hotel igrati
tudi s smrtjo, kot to počnejo nekateri. Saj
je življenje tako kratko, in dokler se lahko
premikam in gledam in čutim, nočem, da bi se
nehalo.« --- Francis Bacon
Premiera: 25. marec 2024 20:00 / RAZPRODANO
Ponovitvi: 26. marec 2024 20:00 in 21:00
Ponovitvi:
27. marec 2024 20:00 in 21:00
Charlie Brittain & Milan Tomášik
ROKE, KI ME NIKOLI NISO POZNALE / ARMS THAT NEVER KNEW ME
plesni solo performans
Umetniško vodstvo in koreografija: Charlie
Brittain & Milan Tomášik
Izvedba: Milan Tomášik
Izvirna glasba:
Jakub Mudrák, Eduardo Raon
Oblikovanje luči: David Cvelbar, Janko Čief
Scenografija in kostum: Jasna Vast
Fotograf: Vladimír Veverka
Produkcija: Flota, zavod, Murska Sobota
(Slovenija)
Koprodukcija: Cankarjev dom Ljubljana
(Slovenija), Flota, Ljubljana (Slovenija)
S podporo: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna
občina Ljubljana,
Scenario
Pubblico (Katanija, Italija),
Hrvaški kulturni dom (Reka, Hrvaška)
Predstava je nastala v okviru rezidence v
Divadlo Štúdio tanca (Slovaška)
/
Artistic direction and choreography: Charlie
Brittain & Milan Tomášik
Performance: Milan Tomášik
Music and Sound Design: Jakub Mudrák,
Eduardo Raon
Lighting Design: David Cvelbar, Janko Čief
Set and Costume Design: Jasna Vastl
Photography: Vladimír Veverka
Production: Flota, zavod, Murska Sobota
(Slovenia)
Co-production: Cankarjev dom (Slovenia),
Flota, Ljubljana (Slovenia)
Supported by: Ministrstvo za kulturo
RS, Mestna občina Ljubljana,
Scenario
Pubblico (Catanij, Italia),
Hrvaški kulturni dom (Reka, Croatia)
Created as part of a residency
at Divadlo Štúdio tanca (Slovakia)
Roke, ki me nikoli niso poznale je solo
predstava v koreografiji Charlieja Brittaina
v sodelovanju z performerjem in koreografom
Milanom Tomášikom. Predstava je stkana iz
razmišljanj o več vidikih, ki so implicirani
v vprašanju, »kaj pomeni biti človek«.
Telo se razpre kot živi spomin, organizem,
ki deluje v gostih, nabitih strukturah,
prepletenih med kruto resničnostjo in
minljivimi dimenzijami. Po trilogiji
odmevnih solističnih del, Within (2006),
Off-beat (2011) in Solo 2016 (2016), je to
Tomášikova prva solo predstava, kjer je
avtorstvo konceptualno in koreografsko
deljeno.
/
Arms That Never Knew Me is a solo
performance choreographed by Charlie
Brittain in collaboration with performer and
co-choreographer Milan Tomášik.
The performance is woven from reflections on
the multiple facets implicit in the
question, of ‘what it is to be human’. The
body unfolds as living memory, an organism
acting in dense, charged structures
intertwined between cruel reality and
fleeting dimensions. After a trilogy of
resonating solo works, Within (2006),
Off-beat (2011) and Solo 2016 (2016), it is
Tomášik’s first solo performance where the
authorship is conceptually and
choreographically shared.
Premiera: 28. februar 2024, 20.00, Dvorana
Duše Počkaj, Cankarjev dom, Ljubljana,
ponovitvi: 29. februar in 1. marec, 20.00
Premiere: 28 February 2024, 20,00 Dvorana
Duše Počkaj,
Cankarjev dom,
Ljubljana ,
reprises: 29 Bebruary and 1 March, 20.00
Agostina D’Alessandro
ENO SAMO TELO NI DOVOLJ
plesna predstava
Koncept in režija: Agostina D’Alessandro
Soustvarjalci in performerji: Milan Tomášik,
Kristýna Peldová, Žigan Krajnčan, Agostina
D’Alessandro in Kristijan Krajnčan
Glasba: Kristijan Krajnčan
Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar
Avtor videa in fotografije: August Adrian
Braatz
Direktor fotografije videa: Dejan Ulaga
Grafično oblikovanje: Rok Marinšek
Izvršna producentka: Urška Centa
Producent: Goran Pakozdi
Produkcija: Zavod NEST
Koprodukcija: Flota, zavod, Murska Sobota,
Flota, Ljubljana
Partner: Zavod Adrian film
Posebna zahvala Andreji Kopač.
“Telesa razumemo kot družbeni micelij, ki v
odsotnosti »jaza« nenadoma postanejo
prisoten »mi«. Plesni miceliji tako
postajajo orodje izražanja in uresničevanja
družbene razprave.”
Eno samo telo ni dovolj je kraj
preizpraševanja identitete in mnogoterosti,
ki ju predstavlja posameznikovo telo. V
položaj osmišljanja in deljenja skupnega
prostora postavlja štiri plesalce, ki
preigravajo politične dimezije svojega
telesa, da osvetlijo vprašanja: Kako je
zgrajena naša identiteta? Jo določajo naša
telesa? Morda naša kulturna identiteta? Ali
morda družinska identiteta?
Predstava razmišlja o tem, kaj nas definira:
najprej vznika telo, njegov spol in spolna
identiteta, nato pripadnost družini in
družbeni skupini, ki oblikuje kulturo in
izhaja iz določene države. Pri tem poskuša
zajeti idejo mnoštva štirih sodelujočih
plesalcev iz štirih različnih držav:
Slovenije, Slovaške, Češke in Argentine.
Različne izvorne identitete ponujajo
izhodišče za širino radikalnega
raziskovanja: Kakšne so naše edinstvene
družbene geste? Ali lahko v načinu gibanja
prepoznamo elemente lastnih identitet? Je v
nas lahko zaznati atavizem? Kaj nas definira
v naših posameznih državah?
Eno samo telo ni dovolj obravnava koncept
identitete, da bi lahko bolje razumeli
kompleksnost medčloveških odnosov in iz njih
izhajajoče verbalne in neverbalne
komunikacije, jezika, družbenega
prilagajanja in individualnih vedenj, ki se
prepletajo s skupnostjo. Fizični položaji
družine, gibi telesa, ki predstavljajo
domovino – vse, kar nam omogoča
identifikacijo, postaja raziskovalni
material te predstave.
V kontekstu današnje družbe, ki se premika k
novim pojmovanjem tega, kaj sestavlja našo
identiteto in določa, kdo smo, se zdi to
samoprevpraševanje nujno. Ustvarjalci
predstave se umikajo od ponujanja ozkih
perspektiv in preenostavnih odgovorov ter si
prizadevajo odpreti zorni kot, ki
posamezniku omogoča izzivati lastne
predstave o sebi in na tej poti spoznanj
odkriti presenečenja. Občinstvo vabijo k
dvomu o ‘resničnosti’ njihovih političnih,
družbenih in abstraktnih teles, da bi lahko
skozi proces disidentifikacije odkrili druge
načine pozicioniranja svojega telesa.
Projekt je izveden s finančno podporo
Ministrstva za kulturo in Mestne občine
Ljubljana.
premiera: nedelja, 19. 11. 2023, ob 20:00
ponovitvi: ponedeljek, 20. 11., in torek,
21. 11. 2023, ob 20:00
Mestni muzej Ljubljana
Anna Possarnig, Jerca Rožnik Novak
HEY, HAY! / ZDRAVO, SENO!
plesna predstava
Koncept,
koreografija in
izvedba: Anna
Possarnig, Jerca
Rožnik Novak
Glasba v živo: Marko
Sulz, Martin
Unterlechner
Oblikovanje svetlobe
in scenografija: Max
Windisch-Spoerk
Oblikovanje
kostumov: Pia
Gorišek
Dramaturgija: Zala
Dobovšek
Zunanje oko: Kamil
Mrozowski
Fotografija in
oblikovanje letakov:
Enya Belak
Produkcija: Flota,
zavod, Murska Sobota
in Flota, Ljubljana
Soprodukcija:
Bunker, Ljubljana
Partnerji: PUC,
SKICA, a-ZONE, CCB,
Mediterranean Dance
Center San Vincenti
S podporo:
Ministrstvo za
kulturo RS, Mestna
občina Ljubljana,
Koroška
dežela/Kultur
Posebna zahvala:
beat1060, Christina
Böhm, Felix the cat,
Marika
Balode-Haderlap
& Zdravko
Haderlap, Iztok
Novak, Kunstraum
Nestroyhof,
tanz_house, Fred
Giroudot, Simon
Wetzel, Juš Rožnik
Novak, babi Olga in
babi Mimi
Plesna
predstava HEY, HAY! / ZDRAVO, SENO! prinaša
spontanost narave (ki ne pozna pomena
nacionalnih meja) v prostor gledališča.
Skozi poezijo folklore, ritualov, običajev
in navad, pomešane z živo elektronsko
glasbo, izvajalki raziskujeta skupne
korenine, razumevanje in domišljijo
podeželskega življenja ter razgrajujeta
idilično, romantično idejo narave. V
neobičajnem prečenju ruralnega in umetnosti
se bo zgodilo njuno večplastno srečanje,
kjer bo ples prepoznan kot delo in podeželje
kot performativni potencial.
Predstava vključuje bale sena.
Premiera: 26. oktober 2023, Stara mestna
elektrarna, Ljubljana
Ponovitve: 27., 28. oktober 2024, Stara
mestna elektrarna,
Ljubljana
Anamaria Klajnšček
ONA/SHE
plesno-glasovni solo performans