
Začetek plesne
in koreografske kariere Matjaža Fariča sega v
osemdeseta leta, po šolanju na mariborski baletni šoli
in na dresdenski Palucca Schule ter ustanovitvi več
plesnih skupin. S prvo, Vzhodnim plesnim projektom,
ustvari niz zgodnjih del: Šesti april in Zlom (1988),
Rdeči alarm (1989), Emotional (1990), Icht (1991). Leta
1988 pleše v Baletnem observatoriju ZENIT skupine Rdeči
pilot, naslednje leto koreografira v Dramskem
observatoriju ZENIT. V Slovenskem mladinskem gledališču
postavi predstavo Veter, pesek in zvezde ter zanjo leta
1991 prejme nagrado Borštnikovega srečanja za avtorski
projekt. Leta 1993 predstavi »potoples« DERR, istega
leta Solo. Sledijo preinterpretacije baletnih klasik:
Labodje jezero (1994), Romeo in Julija (1995),
Posvetitev pomladi (1996), Trilogija, zadnje dejanje
(1997). V sezoni 1997/98 v Plesnem teatru Ljubljana
ustvari predstavo Klon in njeno skrajšano različico
RAM; naslednje leto nastane Otok. Jeseni 1999 ustanovi
skupino Flota, s katero kot hišni koreograf
Cankarjevega doma uprizori najprej Terminal (v tedniku
Mladina razglašen za slovensko predstavo leta 1999),
leta 2000 predstavo 10 stopinj pod 0 in leta 2001
Pohujšanje. Leta 2002 nastaneta solistični projekt
3.oLo in predstava Govori mi svoje telo, leta 2003
ustvari Krog v telesu – kvadrat v glavi in leta 2004
Bari.
Na tujem v sezoni 1988/89 pleše v predstavah
amsterdamske skupine Testworks, kot koreograf sodeluje
s Studiem za sodobni ples iz Zagreba (uprizori
predstavi Stravinski i ja, 1995, in Posvećenje
proljeća, 2004) ter z Diversions Dance Company iz
Cardiffa (From the Desert Through the Forest, 1997).
Leta 2004 postavi predstavo BETA za francosko Compagnie
Coline. Kot koreograf sodeluje pri nastajanju opernih
in gledaliških predstav v Ljubljani, Novi Gorici,
Celju, Mariboru, Celovcu, Zagrebu, na Reki in
v Antwerpnu – najpogosteje v režijah Vita
Tauferja (Odisej i sin, Kraljevo, Timon Atenski,
Tartif, Sneguljčica in sedem palčkov), Eduarda Milerja
(Magic and Loss, Susn, Gospodična Julija) in Matjaža
Zupančiča (Opera za tri groše, Hodnik).
Prejel je več domačih in tujih nagrad. Pomembnejše med
njimi so: nagrada na Tekmovanju novega plesa v
Budimpešti (1986), nagrada na Desetem baletnem
tekmovanju v NDR (1987), Zlata ptica (1988), nagrada na
Borštnikovem srečanju (1991), Zlati lovorjev venec za
koreografijo na MESS (1991), Župančičeva nagrada
(1994), nagrada Prešernovega sklada (za koreografiji
Trilogija, zadnje dejanje in Klon, 1998). Istega leta
prejme prestižno priznanje koreografa zmagovalca na
svetovnem bienalnem tekmovanju koreografov v
Seine-Saint-Denisu v Franciji za predstavo RAM. Leta
2003 sledita Zlata paličica in nagrada za vrhunske
dosežke v kulturi Mestne občine Murska Sobota.
Matjaž Farič je umetniški vodja zavoda Flota.