Matjaž Farič: kratek biografski pregled
Matjaž Farič se s plesom ukvarja že od desetega leta starosti. Njegov plesni slog sta močno zaznamovala tudi gimnastika in karate, ki sta ga zanimala v otroštvu. Letos mineva štirideset let od prejema njegove prve mednarodne nagrade, ki je predstavljala prelomnico in začetek njegove poklicne poti na področju sodobnega plesa.
Izobraževanje in zgodnje obdobje
Že v zgodnji mladosti je organiziral in vodil vrsto plesnih skupin v Murski Soboti, najprej v osnovni šoli, kasneje pa v srednji. V drugem letniku gimnazije se je prešolal v Maribor, da je lahko obiskoval baletno šolo, ki je takrat predstavljala edino možnost formalne izobrazbe s področja umetniškega plesa v Sloveniji. V tem obdobju je še vedno vodil plesno skupino v Murski Soboti, hkrati pa kot plesalec sodeloval v predstavah Plesnega gledališča Celje.
Po končani srednji šoli in odsluženi vojaščini se je priključil novoustanovljenemu Plesnemu teatru Ljubljana (PTL). Po enem letu je izpopolnjevanje nadaljeval na dresdenski šoli Palucca Schule. Tam je osebno spoznal Gret Palucco, ki je bila skupaj z Mary Wigman pionirka sodobnega plesa v dvajsetih letih 20. stoletja.
Ustanovitev skupin in koreografski preboj
Po vrnitvi v Slovenijo je ustanovil skupino Vzhodni plesni projekt, občasno pa sodeloval tudi z amsterdamsko skupino TestWorks. Kot koreograf je deloval v PTL, kot plesalec in koreograf v kozmokinetičnem gledališču Rdeči pilot, obenem pa je vodil Plesni studio Intakt.
Leta 1991 je po intenzivnem sodelovanju z različnimi režiserji v Slovenskem mladinskem gledališču tam režiral predstavo Veter, pesek in zvezde, za katero je prejel nagrado na Borštnikovem srečanju.
Sredi devetdesetih let je ustanovil Skupino Matjaža Fariča in v Cankarjevem domu uprizoril Trilogijo – sodobnoplesno reinterpretacijo treh ključnih baletnih del: Labodje jezero (Čajkovski), Romeo in Julija (Prokofjev), Posvetitev pomladi (Stravinski). V tem obdobju je v tujini koreografiral dela za Diversions Dance Company iz Cardiffa (danes National Company of Wales) in Studio za suvremeni ples iz Zagreba.
Pomembna priznanja in mednarodna gostovanja
Leta 1997 se je na povabilo Ksenije Hribar pridružil umetniškemu vodstvu Plesnega teatra Ljubljana. Kmalu zatem je ustvaril predstavo Klon, za katero je (skupaj s Trilogijo) prejel nagrado Prešernovega sklada. Klon je bil uvrščen v končno selekcijo takrat najprestižnejšega koreografskega tekmovanja Rencontres chorégraphiques internationales de Seine-Saint-Denis, kar mu je odprlo vrata na odre v Parizu, Londonu (ICA) in na Dunaju (ImPulsTanz).
Ob koncu devetdesetih je na pobudo Ministrstva za kulturo s Cankarjevim domom sodeloval v pilotnem projektu »umetnik v rezidenci« (artist in residence). V treh letih je ustvaril: Terminal (predstava leta 1999 po izboru tednika Mladina), 10° pod 0 (v okviru omnibusa Hotel Europa je gostovala po Avstriji, Italiji, Nemčiji, Litvi, na Poljskem, v Rusiji, na Švedskem in v Franciji na festivalu v Avignonu), Pohujšanje (po Cankarju), koprodukcija s SNG Opera in balet Maribor, premierno uprizorjena v Gallusovi dvorani.
Zavod Flota in festival Front@
Leta 2001 je ustanovil zavod Flota, ki ga umetniško vodi še danes. Leta 2006 je na njegovo pobudo nastal mednarodni festival sodobnega plesa Front@ v Murski Soboti, ki je leta 2025 praznoval svojo dvajsetletnico. Festival je nastal z željo po decentralizaciji umetnosti, okoli njega pa se je razvila tudi mednarodna mreža Beyond Front@.
Režija in zadnje obdobje
Leta 2010 je diplomiral iz gledališke in radijske režije na AGRFT. Za svojo diplomsko radijsko igro Hamlet je prejel veliko nagrado na mednarodnem festivalu Prix Marulić. V zadnjem obdobju se posveča predvsem gledališki in operni režiji: 2016: Pes, noč in nož (M. von Mayenburg), SSG Trst., 2017: Grozljiva lepota / Paurosa bellezza (M. Sosič), SSG Trst in Il Rossetti, 2018: Hamlet (W. Shakespeare), SSG Trst, 2018: Lepotica in zver (P. Glass), SNG Opera in balet Ljubljana, 2018: Moški z nožem, SNG Opera in balet Ljubljana, 2019: Posvetitev pomladi (lutkovni balet), Lutkovno gledališče Ljubljana.
Leta 2025 je zaokrožil avtorski opus, ki vključuje dela: Druga stran ulice (2019), Nezaželeni (2024) in antimuzikal Splozka tla (2025).
Solo predstave
Poleg več kot petdesetih odrskih del in številnih koreografij je Farič ustvaril pet celovečernih avtorskih solo projektov: Sanje Maria H. (1987), Zlom (1988), Solo (1993), 3.oLo (2002), Rdeča – sled (2016).