Magnetno animalistično poželenje
FESTIVALSKI DAN 3
Madžarska plesna skupina Eva Duda Company je obiskovalcem Fronte že dobro poznana, saj je tokrat na odru Murske Sobote nastopila že tretjič, in sicer z retrospektivno plesno predstavo Ogledalo, ki sintetizira vrhunce umetniškega ustvarjanja plesne skupine v njenih prvih desetih letih delovanja. Premiero je predstava doživela leta 2020, tik pred začetkom pandemije, po sprostitvi ukrepov pa je že gostovala na različnih svetovnih odrih. To je prva predstava, ki na letošnji 18. ediciji Fronte odstopa od komorne usmerjenosti predstav, saj v predstavi nastopa osem plesalcev – štirje ženske in štirje moški. Kljub večjemu številu nastopajočih, pa so dueti, rdeča nit letošnjega festivala, samo jedro Ogledala. Koreografinja in direktorica skupine Eva Duda je z vojaško disciplino plesalcev ustvarila eksplozivno, z erosom nabito delo, ki gledalca očara ravno s svojo tehnično zahtevnostjo.
Atraktivna je že prva odrska slika, s katerega se od tal počasi dvigajo prečni nosilci, gosto posejani s toplimi in hladnimi reflektorji. Oder se nato spremeni v “bojno polje”, ki ga poseljujejo plesalci in plesalke z odsekanimi, udarnimi gibi in elementi akrobatike. Skok, preval, padec, nov skok, premet, dvig, obrat. Vse se odvija hitro, a ritmično premišljeno. Nastopajoči preizkušajo meje svojih fizičnih zmožnosti, v njihovem gibanju pa je nekaj animalističnega, predatorskega. Drug drugega napadajo, izzivajo, naslednji hip pa že zapeljujejo. Soloti prerastejo v duete in dueti v skupinsko kreiranje kompozicij in slik. Jasno vidimo njihov boj za prevlado, vsak od njih je alfa, ki mora svojo dominantnost spustiti, da lahko deluje tudi v tropu. Čeprav so vsi oblečeni v črnino, niso uniformirani, temveč z detajli, na primer čipkastim topom, črnim suknjičem, črnim pulijem, nakazujejo svoj individualni karakter.
V kompilacijo najboljših fragmentov različnih koreografij pa je vključena tudi sekvenca žgečkljivega tanga, ki je vzeta iz celovečerne predstave Outbreak, ki sta jo za skupino Eve Duda kot gostujoča koreografa pripravila Rosana Hribar in Gregor Luštek leta 2014. Predstava naj bi takrat šokirala budimpeško publiko in ostala ena od najbolj prepoznavnih del skupine. Tudi v Ogledalu je peklenski tango izstopal po svoji senzualni kvaliteti in kemiji, ki se je vzpostavljala med različnimi tako moško-ženskimi kot istospolnimi pari. Telesa se niso mogla upreti magnetizmu drugih teles. Nežno drsenje konic prstov po telesu drugega, odpiranje prsnega koša in tesen, čeprav le hipen, stik telesa, so jasno nakazovali eksplicitno slo, hkrati pa ohranili intenzivnost giba in umetelnost partnerskih akrobacij. Z izzivalnim pogledom so neposredno zapeljevali ne samo drug drugega, temveč tudi občinstvo.
Najšibkejši del predstave se zdi sam zaključek, ko skupina ponovno razpade na individuume, vendar tokrat bolj svobodno in posledično malo kaotično, saj je vsak od plesalcev ostal v svojem mehurčku koketiranja s publiko in osvobajanjem lastnega telesa temne energije, pri čemer je prejšnja sterilnost in subtilnost giba postala že malce klišejska, na primer s prikazovanjem lastnega davljenja in hlastnega zajemanja sape. Plesalci in plesalke v poravnani vrsti na rampi končajo kot monstruozna bitja, ki se počasi ugašajo. Nosilci z reflektorji se tako, kot so se dvignili, tudi spustijo, cikel je zaokrožen, predstava končana.
Čeprav je Ogledalo svojevrstna lepljenka različnih predstav in slogov, deluje kot koherentna in celovita predstava z jasnim dramaturškim lokom. S svojo estetizacijo teles in giba plesalci delujejo kot odlično uigran stroj, ki napolni vsak kotiček odra ter ustvari spektakularen konglomerat različnih plesnih stilov, različnih plesalskih osebnosti, a predvsem skupinski žar in užitek v samem gibu.
Brina Jenček
Madžarska plesna skupina Eva Duda Company je obiskovalcem Fronte že dobro poznana, saj je tokrat na odru Murske Sobote nastopila že tretjič, in sicer z retrospektivno plesno predstavo Ogledalo, ki sintetizira vrhunce umetniškega ustvarjanja plesne skupine v njenih prvih desetih letih delovanja. Premiero je predstava doživela leta 2020, tik pred začetkom pandemije, po sprostitvi ukrepov pa je že gostovala na različnih svetovnih odrih. To je prva predstava, ki na letošnji 18. ediciji Fronte odstopa od komorne usmerjenosti predstav, saj v predstavi nastopa osem plesalcev – štirje ženske in štirje moški. Kljub večjemu številu nastopajočih, pa so dueti, rdeča nit letošnjega festivala, samo jedro Ogledala. Koreografinja in direktorica skupine Eva Duda je z vojaško disciplino plesalcev ustvarila eksplozivno, z erosom nabito delo, ki gledalca očara ravno s svojo tehnično zahtevnostjo.Atraktivna je že prva odrska slika, s katerega se od tal počasi dvigajo prečni nosilci, gosto posejani s toplimi in hladnimi reflektorji. Oder se nato spremeni v “bojno polje”, ki ga poseljujejo plesalci in plesalke z odsekanimi, udarnimi gibi in elementi akrobatike. Skok, preval, padec, nov skok, premet, dvig, obrat. Vse se odvija hitro, a ritmično premišljeno. Nastopajoči preizkušajo meje svojih fizičnih zmožnosti, v njihovem gibanju pa je nekaj animalističnega, predatorskega. Drug drugega napadajo, izzivajo, naslednji hip pa že zapeljujejo. Soloti prerastejo v duete in dueti v skupinsko kreiranje kompozicij in slik. Jasno vidimo njihov boj za prevlado, vsak od njih je alfa, ki mora svojo dominantnost spustiti, da lahko deluje tudi v tropu. Čeprav so vsi oblečeni v črnino, niso uniformirani, temveč z detajli, na primer čipkastim topom, črnim suknjičem, črnim pulijem, nakazujejo svoj individualni karakter.
V kompilacijo najboljših fragmentov različnih koreografij pa je vključena tudi sekvenca žgečkljivega tanga, ki je vzeta iz celovečerne predstave Outbreak, ki sta jo za skupino Eve Duda kot gostujoča koreografa pripravila Rosana Hribar in Gregor Luštek leta 2014. Predstava naj bi takrat šokirala budimpeško publiko in ostala ena od najbolj prepoznavnih del skupine. Tudi v Ogledalu je peklenski tango izstopal po svoji senzualni kvaliteti in kemiji, ki se je vzpostavljala med različnimi tako moško-ženskimi kot istospolnimi pari. Telesa se niso mogla upreti magnetizmu drugih teles. Nežno drsenje konic prstov po telesu drugega, odpiranje prsnega koša in tesen, čeprav le hipen, stik telesa, so jasno nakazovali eksplicitno slo, hkrati pa ohranili intenzivnost giba in umetelnost partnerskih akrobacij. Z izzivalnim pogledom so neposredno zapeljevali ne samo drug drugega, temveč tudi občinstvo.
Najšibkejši del predstave se zdi sam zaključek, ko skupina ponovno razpade na individuume, vendar tokrat bolj svobodno in posledično malo kaotično, saj je vsak od plesalcev ostal v svojem mehurčku koketiranja s publiko in osvobajanjem lastnega telesa temne energije, pri čemer je prejšnja sterilnost in subtilnost giba postala že malce klišejska, na primer s prikazovanjem lastnega davljenja in hlastnega zajemanja sape. Plesalci in plesalke v poravnani vrsti na rampi končajo kot monstruozna bitja, ki se počasi ugašajo. Nosilci z reflektorji se tako, kot so se dvignili, tudi spustijo, cikel je zaokrožen, predstava končana.
Čeprav je Ogledalo svojevrstna lepljenka različnih predstav in slogov, deluje kot koherentna in celovita predstava z jasnim dramaturškim lokom. S svojo estetizacijo teles in giba plesalci delujejo kot odlično uigran stroj, ki napolni vsak kotiček odra ter ustvari spektakularen konglomerat različnih plesnih stilov, različnih plesalskih osebnosti, a predvsem skupinski žar in užitek v samem gibu.
Brina Jenček