Brez prisile
31.05.2016 13:08
O današnji vaji skoraj ne upam pisati. Bojim se, da bom zapadel v tak "new age” filozofski kič.
Na začetku vaje sem si priznal vse težave. Nisem jih obšel, ampak sem se jim posvetil. Zato je ogrevanje trajalo nenavadno dolgo in nisem se mogel znebiti občutka, da gre tokrat bolj za meditacijo. Namenil sem se uravnati telo, predvsem tehnično, pa je izpadlo, da sem uravnal tudi "duha". Lahko bi rekel, da je vse skupaj izpadlo skoraj religiozno, čeprav nisem veren in verjamem , da za svoja dejanja odgovarjamo sami in da za uravnavanje življenja potrebujemo predvsem razum in ne neke višje avtoritete. Pod prisilo so vsa dejanja bolj lažna in tako je tudi v plesu. Da se, vendar pa lastno telo nikoli ne laže...
... po vsem tem sem se počutil kot prerojen, čeprav je bilo jasno, da je v telesu vse še na svojem mestu, tudi težave. Vendar pa se tokrat nisem spopadal z njimi. Ukvarjal sem se, spopadal pa ne. Ne s silo, temveč z zavedanjem... Ja no, saj sem vedel, to pisanje je zašlo v čudne vode.
Vsekakor je bilo koristno, da sem si vzel ves čas in me ni preganjala storilnost. Kljub temu imam občutek, da sem kar nekaj naredil, čeprav tega v sklepih, vezeh, tetivah, predvsem pa v križu, ni čutiti…
Na začetku vaje sem si priznal vse težave. Nisem jih obšel, ampak sem se jim posvetil. Zato je ogrevanje trajalo nenavadno dolgo in nisem se mogel znebiti občutka, da gre tokrat bolj za meditacijo. Namenil sem se uravnati telo, predvsem tehnično, pa je izpadlo, da sem uravnal tudi "duha". Lahko bi rekel, da je vse skupaj izpadlo skoraj religiozno, čeprav nisem veren in verjamem , da za svoja dejanja odgovarjamo sami in da za uravnavanje življenja potrebujemo predvsem razum in ne neke višje avtoritete. Pod prisilo so vsa dejanja bolj lažna in tako je tudi v plesu. Da se, vendar pa lastno telo nikoli ne laže...
... po vsem tem sem se počutil kot prerojen, čeprav je bilo jasno, da je v telesu vse še na svojem mestu, tudi težave. Vendar pa se tokrat nisem spopadal z njimi. Ukvarjal sem se, spopadal pa ne. Ne s silo, temveč z zavedanjem... Ja no, saj sem vedel, to pisanje je zašlo v čudne vode.
Vsekakor je bilo koristno, da sem si vzel ves čas in me ni preganjala storilnost. Kljub temu imam občutek, da sem kar nekaj naredil, čeprav tega v sklepih, vezeh, tetivah, predvsem pa v križu, ni čutiti…