Vsi plesalci smo nekako v sorodu
30.03.2016 16:25
Marsikaj mi roji po glavi, ko vadim. Kot da bi imel v glavi najmanj pet možganov. Zmeraj znova pa se presenečam s “sodobnim plesom“. Ta je take vrste, ki ga lahko vidimo v vsaki drugi predstavi. Ples zaradi plesa, generično početje, standardizirano in pravilno. Noga v zrak tu, obrat tam, pa skok, pa še malo na tla in pavza z mega samozavedanjem. Uf! Zavem se, da ima to zelo malo skupnega z mojimi nameni. Želel bi, da ima moje premikanje tokrat drug, bolj konkreten razlog od tega, da se v plesu pač pleše.
Že med ogrevanjem, med vajami na tleh sem opazil dolge lase, pa drobce prahu. Mašin studio je za plesne razmere precej čist, pa kljub temu vsak kdaj tam pusti svojo sled. Nehote. No, med raztegovanjem, na koncu vaje pa sem dojel, da smo si vsi plesalci nekako v sorodu. Vsi nosimo sledi DNK drug drugega. Delček epitelija, las, pa še kaj bi se našlo, ki ga poberemo med veščim premikanjem na tleh, nas s kolegi in kolegicami zbliža bolj kot bi hoteli. Da o znoju, ki škropi po vseh prisotnih ne govorim… Ampak tokrat sem sam. S sledmi…
Že med ogrevanjem, med vajami na tleh sem opazil dolge lase, pa drobce prahu. Mašin studio je za plesne razmere precej čist, pa kljub temu vsak kdaj tam pusti svojo sled. Nehote. No, med raztegovanjem, na koncu vaje pa sem dojel, da smo si vsi plesalci nekako v sorodu. Vsi nosimo sledi DNK drug drugega. Delček epitelija, las, pa še kaj bi se našlo, ki ga poberemo med veščim premikanjem na tleh, nas s kolegi in kolegicami zbliža bolj kot bi hoteli. Da o znoju, ki škropi po vseh prisotnih ne govorim… Ampak tokrat sem sam. S sledmi…