Matjaž Farič

Prosti delci

Megla prostih delcev nedodelanih idej se mi podi po glavi. Nikakor se noče zgostiti v konkretno. Nič oprijemljivega, sama energija in občutek, da me bo zdaj prešinilo nekaj pomembnega. Megla je rdeča. Najbrž zato, ker je to tema predstave. Nobene druge razlage ne vidim, pa tudi vsebinske povezave ne. Pritisk brez učinka.
To se je izcimilo iz dneva. Studio je zaseden. Jaz sem brez vaje, ampak zato zaposlen z drugimi opravki. Dopoldan tehnično preverjanje lutk pred petkovo adaptacijo predstave v Lutkovnem gledališču. Predstavo je treba prilagoditi za gostovanja…
Prebiranje besedil in izhodišč za moj solo, v glavi ne proizvede nič konkretnega. Zato čutim močno potrebo po pogovoru, prepir, kritiko zastavljenega materiala. Nekaj, da se zgane misel v glavi, ki brez prestanka napoveduje, da se bo pravkar zgodila.
Potem me je prešinilo. A sem res spet tako zasvojen z gibanjem, s plesom?