Matjaž Farič

Človeškost

Telo samo, brez “duha“, ne more plesati. Ples ni samo premikanje temveč polnjenje oblik. Je premikanje “duha“ skupaj z dinamičnimi skulpturami, ki jih oblikuje telo. Slednje lahko tudi miruje, ko s premikanjem “duha“ ustvarimo občutek gibanja.
“Duh” lahko deluje tako navzven kot navznoter. Kako sicer razložiti, da je moč nekatere napore dodatno presegati s pomočjo koncentracije in s tem osvobajati telo lastnih omejitev.
Dva plesalca se lahko gibljeta na enak način, pa bo zmeraj možno opazovati razlike. Ker ne gre samo za oblike, temveč za ozaveščeno premikanje, ki je podkrepljeno s človeškostjo - posebno občutljivostjo, ki v zaznavanje zmore zaobjeti tudi gledalca. Zapisano se seveda nanaša predvsem na odrski ples. Se pa v občutku, da si v svoj ples vključil tudi ostale prisotne skriva en največjih nagrad za iskrenost. Iskrenost predvsem do sebe. Tako kot vsi ljudje, tudi plesalci največkrat lažemo prav sebi. Na koncu vaje me prešine misel, da mi je ples že večkrat rešil življenje…