Ogledalo
05.04.2016 12:19
Danes nisem zagrnil zaves pred ogledalom v studiu. Kmalu sem začel dojemati razliko med koncepti razumevanja giba. Pri prvem si pomagamo z vidom in preverjanjem v ogledalu, pri drugem pa se plesalec zanaša na občutek v telesu. Slednji mi je bližje. Pri zaznavanju giba od znotraj, se ta bolj temeljito zapiše v spomnim telesa. Pri preverjanju gibanja v ogledalu, nastopi več problemov. Fokus pogleda deluje kot eden izmed podaljškov, udov telesa. Če se želim preverjati v ogledalu, je smer mojega pogleda temu podrejena večino časa. Telo preverjam od zunaj in se ne ukvarjam toliko z notranjimi občutenji delovanja telesa, zato nemalokrat nastopi problem, ko plesalcem, ki so vadili pred ogledalom, tega umaknemo.
Pri solu so razmerja med premikanjem in prostorom še toliko pomembnejša. V prostoru ni nikogar, s komer bi lahko vzpostavil odnos. Prisotnost, zavedanje in koncentracija, tako gledalca kot plesalca, so posvečene enemu samemu telesu…
Sicer pa je to, kar vidimo v ogledalu, lahko predmet psihološke analize in filozofske razprave.
Kar sem danes na vaji videl v ogledalu, je bilo precej moteče. Še dobro, da sem vadil brez očal.
Pri solu so razmerja med premikanjem in prostorom še toliko pomembnejša. V prostoru ni nikogar, s komer bi lahko vzpostavil odnos. Prisotnost, zavedanje in koncentracija, tako gledalca kot plesalca, so posvečene enemu samemu telesu…
Sicer pa je to, kar vidimo v ogledalu, lahko predmet psihološke analize in filozofske razprave.
Kar sem danes na vaji videl v ogledalu, je bilo precej moteče. Še dobro, da sem vadil brez očal.