Matjaž Farič

Razmerja

Zaradi poškodbe na vajah nisem počel nič takega, da bi moral popolnoma pokrčiti desno koleno. Zdelo se je, da poškodba zelo počasi izzveneva. Kaže pa, da koleno ni več tako poškodovano, kot se mi zdi, temveč je zatrdelo. Zaradi tega nastaja občutek čudnega pritiska.
Kako pomembna so razmerja. Pri okrevanju se ni dobro preveč paziti. Koliko previdnosti je dovolj, pa je tako na pamet, težko vedeti. Zmeraj znova do meje in z največjo možno previdnostjo…
Med najbolj zoprno in naporno vajo me preseneti misel: življenje je lepo. Od kod se je vzela, mi ni jasno. Sprva sem jo želel odriniti, ker se mi take napihnjene misli zdijo kičaste in pretirane. Vendar pa sem želel temu patetičnemu preblisku priti do dna. Poln frutracij, strahov in jeze kot sem, v svetu in dnevu, ki nikakor ne napeljuje na take misli, se nenadoma soočim s tako visokoletečo mislijo.
Če pogledam z distance pa se morda ta misel zdi logična. Soočam se sam s seboj, v varnem okolju studia in počnem to, za kar sem nekoč menil, da je edino, kar me in me bo zanimalo. Sprijaznjenje s samim seboj in pravo razmerje z željo, lahko bi rekel ambicijo, me osvobajata pritiska. Izkušnje in poznavanje napak pa mi dajejo samozavest. Tako me preverjanje roba lastnih zmožnosti tudi zabava, čeprav je skrajno naporno.
Zanimivo. Po najbolj napornih vajah, sem najbolj …, zadovoljen.
Ja, to bo. Razmerja.