“Tujka“
12.09.2016 12:37
Čeprav sem že usmerjen v konkretno in je predstava že dodobra izoblikovana, pa me kljub temu preseneti želja dramaturginje, da si ogleda narejeno. Še ena budnica. Še en korak iz varnega zavetja laboratorija.
Čeprav se mi dozdeva, da bi njen prihod na vajo lahko odložil, pa me zabava izziv, ki ga predstavlja nastopanje, pa čeprav v studiu in pred sodelavko. Prav je, da narejeno čim prej iztrgam iz svoje “intime” in ta ples začnem poganjati v svet. Nenazadnje sem se lotil ustvarjanja predstave, zato moj namen ni bil neskončno preigravanje in preverjanje v zasebni sferi.
Seveda se je zgodilo to, kar sem vedel, da se bo. Še bolj se trudim in zato sem po vaji že malo čez rob svojih zmogljivosti. Pomirja pa me obvladovanje samega sebe, kljub nastopanju, me ne zanese v nastopaštvo. V trenutkih, ko izgubim smisel, se zmorem umiriti, zato mi uspe hitro najti smisel v enostavnosti, ki mi omogoči razvijanje hkratnega toka giba in misli.
… in banalnosti…
Po vaji mi neznansko paše oranžada. Voda ni dovolj. To poznam že iz prejšnjih solo projektov. Telo pač potrebuje “drogo“ - sladkor.
Čeprav se mi dozdeva, da bi njen prihod na vajo lahko odložil, pa me zabava izziv, ki ga predstavlja nastopanje, pa čeprav v studiu in pred sodelavko. Prav je, da narejeno čim prej iztrgam iz svoje “intime” in ta ples začnem poganjati v svet. Nenazadnje sem se lotil ustvarjanja predstave, zato moj namen ni bil neskončno preigravanje in preverjanje v zasebni sferi.
Seveda se je zgodilo to, kar sem vedel, da se bo. Še bolj se trudim in zato sem po vaji že malo čez rob svojih zmogljivosti. Pomirja pa me obvladovanje samega sebe, kljub nastopanju, me ne zanese v nastopaštvo. V trenutkih, ko izgubim smisel, se zmorem umiriti, zato mi uspe hitro najti smisel v enostavnosti, ki mi omogoči razvijanje hkratnega toka giba in misli.
… in banalnosti…
Po vaji mi neznansko paše oranžada. Voda ni dovolj. To poznam že iz prejšnjih solo projektov. Telo pač potrebuje “drogo“ - sladkor.