Občutek, da nič ne delam
20.06.2016 18:44
Kljub delovnemu koncu tedna in najbolj delovni, pa še potovalni nedelji, sem vztrajal, da danes speljemo vajo s plesalci. Pomembno se mi je zdelo, da se pred poletjem dobimo, pa čeprav samo na eni vaji. Jeseni imamo premiero predstave, ki smo jo predstavili že v delovni verziji. Zaradi organizacijskih zapletov, se je premiera prestavila na jesen…
Osnovna tema predstave, sinestezija, je ista kot v mojem solu, s katerim se ukvarjam na vajah in v tem blogu.
Sicer pa se prebijam skozi goščavo obveznosti, načrtov in želja. Preden se zgodi poletna prekinitev, bi se želel čim bolje pripraviti na jesen. V zraku je že vonj po poletju in bolj sproščenem delovanju, hkrati pa smo na vrhuncu festivalske sezone. Delo se nenehno prekinja, ali odvija skozi neenakomerne napore. V tem obdobju so vikendi večinoma delovni, pa tudi tok vaj za ta solo je prekinjan. V bistvu je to najbolj moteče. Tako sem se nameril proti cilju, da vsako drugo delo ne šteje. Če ne vadim sola, imam občutek, da nič ne delam...
Ko sem hodil v osnovno šolo, je bilo to obdobje konca šolskega leta, tik pred tem pa je bilo treba v razmeroma kratkem času opraviti veliko preverjanj znanja. Prav zato tega obdobja leta nisem preveč maral. Mislil sem, da bo drugače, ko bom odrasel. Pa ni. Zmeraj bolj se zdi, da se tudi zdaj temu predpoletnemu stresu ne da ubežati, ker je pogojen s “kulturo počitnic in dopustov”.
Osnovna tema predstave, sinestezija, je ista kot v mojem solu, s katerim se ukvarjam na vajah in v tem blogu.
Sicer pa se prebijam skozi goščavo obveznosti, načrtov in želja. Preden se zgodi poletna prekinitev, bi se želel čim bolje pripraviti na jesen. V zraku je že vonj po poletju in bolj sproščenem delovanju, hkrati pa smo na vrhuncu festivalske sezone. Delo se nenehno prekinja, ali odvija skozi neenakomerne napore. V tem obdobju so vikendi večinoma delovni, pa tudi tok vaj za ta solo je prekinjan. V bistvu je to najbolj moteče. Tako sem se nameril proti cilju, da vsako drugo delo ne šteje. Če ne vadim sola, imam občutek, da nič ne delam...
Ko sem hodil v osnovno šolo, je bilo to obdobje konca šolskega leta, tik pred tem pa je bilo treba v razmeroma kratkem času opraviti veliko preverjanj znanja. Prav zato tega obdobja leta nisem preveč maral. Mislil sem, da bo drugače, ko bom odrasel. Pa ni. Zmeraj bolj se zdi, da se tudi zdaj temu predpoletnemu stresu ne da ubežati, ker je pogojen s “kulturo počitnic in dopustov”.