Lenoba in sneg
28.04.2016 12:26
Ko sem nazadnje zapuščal studio je bila še pomlad. Včeraj je bil praznik in začelo je snežiti. Čeprav nenavadno, pa se klub temu zgodi, da zima udari, ko se je pomlad že razbohotila… Čeprav včeraj nisem vadil, pa me vse boli. Kot, da bi vadil deset ur skupaj. Psiha se poigrava z mano. Vem, da so to sami triki, da gre za lenobo. Počutim se kot, da bi bil bolan. To je najbrž tudi posledica vremena - snega in temperatur malo nad ničlo,… ko pa smo že hodili v kratkih rokavih.
Danes je na pol praznik. Slovenska posebnost. Ko je med praznikom in vikendom samo kakšen dan ali dva, ljudje, ki imajo malo bolj zagarintirane službe kot mi prekerci, vzamejo dopust. Mesto je občutno bolj prazno. Zato je odhod na vajo pravi praznik. Brez posebnih motenj. V studiu se tudi čuti medpraznično obdobje. Ko vstopim, so rolete spuščene, črne zavese zagrnjene in ogrevanje ne dela. Fino, kot na začetku kariere! Sem že navajen! Mrzlo in temno, zato dvignem rolete, priklopim električne grelnike, ki so tam za izhod v sili. Tudi v prostoru je še čutiti včeraj, energijo, prisotnost tistih, ki so si tako prilagodili studio. Da bi lahko normalno delal, moram prostor naseliti.
Kljub temu, da skozi okna prihaja dovolj svetlobe, pa je v prostoru, zaradi črnih zaves čez ogledala, občutek mrakobnosti. Hecno, svetlobe je dovolj, počutim pa se, kot da bi imel nenehno zaprte oči. Tako začnem razmišljati o ozaveščanju gibanja. …. od znotraj navzven. Ne gleda na pristop, bo danes tako.
Danes je očitno tak introvertni dan… Pa kljub temu uspem izboljšati marsikaj in začrtati nove nastavke.
Po vaji me nič ne boli. Torej, bil je le nek odpor do dela, ki se je s pomočjo nezavednega poigraval z mojim telesom. Poznam to. In ne nasedam. Več.
Danes je na pol praznik. Slovenska posebnost. Ko je med praznikom in vikendom samo kakšen dan ali dva, ljudje, ki imajo malo bolj zagarintirane službe kot mi prekerci, vzamejo dopust. Mesto je občutno bolj prazno. Zato je odhod na vajo pravi praznik. Brez posebnih motenj. V studiu se tudi čuti medpraznično obdobje. Ko vstopim, so rolete spuščene, črne zavese zagrnjene in ogrevanje ne dela. Fino, kot na začetku kariere! Sem že navajen! Mrzlo in temno, zato dvignem rolete, priklopim električne grelnike, ki so tam za izhod v sili. Tudi v prostoru je še čutiti včeraj, energijo, prisotnost tistih, ki so si tako prilagodili studio. Da bi lahko normalno delal, moram prostor naseliti.
Kljub temu, da skozi okna prihaja dovolj svetlobe, pa je v prostoru, zaradi črnih zaves čez ogledala, občutek mrakobnosti. Hecno, svetlobe je dovolj, počutim pa se, kot da bi imel nenehno zaprte oči. Tako začnem razmišljati o ozaveščanju gibanja. …. od znotraj navzven. Ne gleda na pristop, bo danes tako.
Danes je očitno tak introvertni dan… Pa kljub temu uspem izboljšati marsikaj in začrtati nove nastavke.
Po vaji me nič ne boli. Torej, bil je le nek odpor do dela, ki se je s pomočjo nezavednega poigraval z mojim telesom. Poznam to. In ne nasedam. Več.