Matjaž Farič

Čeljust

Osupnil sem. Da ne bi pozabil, kar sem naredil, sem se spontano odločil, da današnjo vajo snemam po delih. Seveda nisem zdržal, da ne bi takoj pogledal posnetkov.
Hudič, ko se snemaš, je takoj konec s tisto spontanostjo. Nekako se zavedaš beleženja početja in se še bolj potrudiš. Ampak to lahko na posnetku izgleda komično.
No, saj gibalno je vse skupaj še kar v redu. So pa tu nekatere telesne značilnosti, ki bi se jih lahko znebil. Ja, če bi le imel dovolj discipline! Odkar sem se spet plesno aktiviral, imam tudi občutek, da si lahko privoščim kakšno razvado, ko se mi zahoče, saj mi pripada... Aha, in potem telo raste v neželene koordinate...
Najbolj smešno na posnetku pa je pretirano prizadevanje. To se kaže v neki čudni tenziji v čeljusti. Naprej pomaknjena čeljust, aktivirana, kot da bom med plesom še koga pojedel. Tako spotoma za performance.
Še dobro, da sem snemal in se videl. Pa saj so me na to že opozorili kolegi, med pripravljanjem zadnje plesne predstave. Res ne vem, od kod se je pojavil ta ples čeljusti. Najbrž se hočem pregristi skozi težave... Kakorkoli, tega se moram znebiti...