Matjaž Farič

51, 30, začetek ...

Na enainpetdeseti rojstni dan sem si podaril prvo vajo za nov plesni solo. Če bo res nastal, zdaj še ne vem.
Ker letos praznujem tridesetletnico delovanja, sem menil, da bi bilo dobro spet tvegati. Sicer ne vem natančno ali je letos enaintrideseta obletnica ali okrogla, trideseta. Recimo, da je okrogla. Leta 1986 sem prejel prvo nagrado v tujini in to štejem za nekakšno potrdilo od zunaj, da res spadam v ta plesni svet. Plešem pa tako ali tako že celo življenje. No, zmeraj manj. Ker sem uradno že nehal. Že “stokrat”!
Torej, danes sem se odločil, da vstopim v prazen prostor in se spopadem s seboj. Spet. Kakšno razkošje! Sam v prazni dvorani, na prvi vaji, brez pritiska… Bogatejši za vrsto let in zato z več omejitvami.
Ne vem, kaj se bo iz tega izcimilo…. Nekaj tem sem že zastavil… In blog o tem početju.