Sprosti (se)
22.04.2016 12:39
Telo je laže razumeti po izkušnjah s težavami. Ko razmišljam o poškodbah, ki so se mi pripetile skozi ples, se kažejo obdobja, ko sem se o delovanju in “upravljanju“ s telesom naučil zelo veliko. Ko se poškoduješ, se plesalcu velikokrat zdi, da je konec sveta. Občutek imaš, da boš veliko zamudil, hkrati pa je prisoten strah zaradi negotove prihodnosti. Še posebej, če gre za bolj zapleteno poškodbo. V bistvu pa je to trenutek, ko se plesalci šele zares začnemo ukvarjati s svojim telesom in razmišljati o njegovem delovanju ter o povezavah z lastno psiho.
Izkušnje, ki sem si jih pridobil skozi okrevanja, mi pomagajo, da tudi po več kot tridesetih letih plesanja zmorem nadaljevati. Na začetku plesne poti sem prepreke reševal na energičen način - še več vaje, še več napora; sedaj vem, da je včasih nujno popustiti, da se napetost sprosti in se tako odprejo nove možnosti. To ne pomeni, da moje početje ni več fizično naporno. Predvsem gre za večjo pestrost kombiniranja in uravnavanja načinov, ki omogočijo dosego cilja. To se velikokrat odvija tudi v zelo kratkih časovnih intervalih, kratkih sekundo, tudi manj. Zato je nujno, da sem pri plesu “pri sebi“ in maksimalno buden…
O tem sem na današnji vaji precej razmišljal… Pa tudi potem…
Izkušnje, ki sem si jih pridobil skozi okrevanja, mi pomagajo, da tudi po več kot tridesetih letih plesanja zmorem nadaljevati. Na začetku plesne poti sem prepreke reševal na energičen način - še več vaje, še več napora; sedaj vem, da je včasih nujno popustiti, da se napetost sprosti in se tako odprejo nove možnosti. To ne pomeni, da moje početje ni več fizično naporno. Predvsem gre za večjo pestrost kombiniranja in uravnavanja načinov, ki omogočijo dosego cilja. To se velikokrat odvija tudi v zelo kratkih časovnih intervalih, kratkih sekundo, tudi manj. Zato je nujno, da sem pri plesu “pri sebi“ in maksimalno buden…
O tem sem na današnji vaji precej razmišljal… Pa tudi potem…