Več pameti
12.05.2016 13:17
Temno. Dežuje kot iz škafa. Po strehi studia ropota tako, da se glasbe sploh ne sliši. Zabavno! Uuuuu. Pa še bolj lije.
Iz minute v minuto, gre na bolje. Točno! Ni pravil. Pričakoval bi, da so takšne okoliščine nespodbudne. Pa gre. Umirjeno, natančno in zbrano. Še ena potrditev, da ne gre zaupati pričakovanjem, da šteje tisti trenutek, ko plešeš. Takrat je, ali pa ni. Vse ostalo je za čas izven studia.
Ugotavljam, da bo treba še več “pameti”. Na tej stopnji mi je že jasno, koliko in kaj zmorejo “mišice”, kako daleč se bo možno spustiti v čisti ples. Če sem v svojih solih največkrat zaupal prav čistemu plesu, pa je tokrat napočil čas za malo več vsebine, ki tvori dogajanje na temeljih konteksta. Soočanje…
Kmalu to ne bo več samo moj podvig. K sodelovanju sem povabil nekaj stalnih sodelavcev. In zdaj je moja pozornost usmerjena v predstavitev narejenega njim. Upam, da bom uspel ohraniti delovni pristop, ples v procesu in da me ne bo potegnilo v odrsko funkcijo. To se lahko zgodi, če prezgodaj predstavljaš svoj ples nekomu drugemu. Ljudje smo pač socialni in to, da se za zunanje oko še posebej potrudiš, spada k načinom komunikacije. Jasno, saj želiš biti artikuliran, da bi tvoje početje imelo smisel. Včasih temu pravimo, da bi te ”razumeli”. Ampak ta “razumeli” je tako v domeni šolskih interpretacij…. Kaj je pesnik želel povedati…?
V tej fazi ustvarjanja mora moje početje ostati odprto za nove prebliske, predvsem pa za prispevek “neplesnih“ sodelavcev. Ko je sestavljanka zložena, je skoraj nemogoče dodajati nove dele… Kmalu je lahko česa preveč.
Iz minute v minuto, gre na bolje. Točno! Ni pravil. Pričakoval bi, da so takšne okoliščine nespodbudne. Pa gre. Umirjeno, natančno in zbrano. Še ena potrditev, da ne gre zaupati pričakovanjem, da šteje tisti trenutek, ko plešeš. Takrat je, ali pa ni. Vse ostalo je za čas izven studia.
Ugotavljam, da bo treba še več “pameti”. Na tej stopnji mi je že jasno, koliko in kaj zmorejo “mišice”, kako daleč se bo možno spustiti v čisti ples. Če sem v svojih solih največkrat zaupal prav čistemu plesu, pa je tokrat napočil čas za malo več vsebine, ki tvori dogajanje na temeljih konteksta. Soočanje…
Kmalu to ne bo več samo moj podvig. K sodelovanju sem povabil nekaj stalnih sodelavcev. In zdaj je moja pozornost usmerjena v predstavitev narejenega njim. Upam, da bom uspel ohraniti delovni pristop, ples v procesu in da me ne bo potegnilo v odrsko funkcijo. To se lahko zgodi, če prezgodaj predstavljaš svoj ples nekomu drugemu. Ljudje smo pač socialni in to, da se za zunanje oko še posebej potrudiš, spada k načinom komunikacije. Jasno, saj želiš biti artikuliran, da bi tvoje početje imelo smisel. Včasih temu pravimo, da bi te ”razumeli”. Ampak ta “razumeli” je tako v domeni šolskih interpretacij…. Kaj je pesnik želel povedati…?
V tej fazi ustvarjanja mora moje početje ostati odprto za nove prebliske, predvsem pa za prispevek “neplesnih“ sodelavcev. Ko je sestavljanka zložena, je skoraj nemogoče dodajati nove dele… Kmalu je lahko česa preveč.