Matjaž Farič

Pokanje

Ni čudno, da je telo tako občutljivo…
Ne poka samo v mojih sklepih, poka tudi studio. In navadil sem se že, da so določeni poki ob določenih vajah. Opazil sem, da so tudi določene vaje skorajj istem času. Očitno sem zgradil ritem vaj, ki je več ali manj enak.
Najprej se začne z drobnim pokljanjem v kotu studia, kjer se stikata dve steni. Vsak dan enak ritem in trajanje…
Edini pok, ki me zmeraj preseneti, tudi prestraši, je je glasni “boooing”. Ko se studio ogreje na določeno temperaturo, se v enem izmed sodov, ki jih za inštrumente uporabljajo tolkalisti, ki vadijo v istih prostorih, material razširi tako, da se napetost sprosti. In to se zgodi z dokaj močnim zvokom. Kot, da bi nekdo s palico udaril po sodu.
Pokanje v sklepih je nekaj povsem drugega. Vsak dan druga pesem. Samo desno koleno redko preseneča. Danes je, … presenetilo namreč, dolgo ni oddajalo nobenih zvokov…