(Samo)vžig
30.06.2016 14:16
Telo se je vžgalo. Vsaj tak je bil občutek. Ta je bil prijeten. Zanimivo, kot da bi telo želelo zažgati vse strahove, pričakovanja, neučakanosti. Vse česar ne potrebuje, tudi odvečne misli. Zato, da bi lahko vsak gib začelo znova na čistini, brez balasta in zgodovine.
Potem me je divje oblil znoj. Skozi pore je prav brizgal in zdelo se je, kot da želi telo ustvariti morje iz katerega smo v evoluciji zlezli pred mnogimi milijoni let.
Potem se je zdelo, da gre za gašenje vžiga, tistega z začetka vaje. Čutil sem, kako telo uravnava hlajenje in spomnil sem se, da je poletno vročino veliko lažje prenašati v gibanju…
Lok je bil sklenjen, zato sem končal vajo.
Potem me je divje oblil znoj. Skozi pore je prav brizgal in zdelo se je, kot da želi telo ustvariti morje iz katerega smo v evoluciji zlezli pred mnogimi milijoni let.
Potem se je zdelo, da gre za gašenje vžiga, tistega z začetka vaje. Čutil sem, kako telo uravnava hlajenje in spomnil sem se, da je poletno vročino veliko lažje prenašati v gibanju…
Lok je bil sklenjen, zato sem končal vajo.