Lonec (in pravljice je konec)
09.09.2016 17:20
Za predstavo sem si omislil velik cvetlični lonec… Več ne napišem, ker bi preveč izdal.
Od ideje pa do trenutka, ko ga je prijazni znanec in tehnik pritovoril v studio, je minilo malo časa. No, vsaj manj kot sem pričakoval. Zdaj je ta stvor tu, pred mano, v studiu. In pričakuje, da kaj zanimivega naredim…
Ko sem slišal, da me čaka v studiu, sem se zavedel, da zdaj gre zares. Poti nazaj ni in vse je usmerjeno v nastop pred gledalci. Odločitve je treba sprejeti in določiti podrobnosti. Vaje niso nič več samo moje in ne gre več samo za moje zadovoljstvo. Vstopila je tudi obveznost.
Vendar pa so se skrbi kmalu izgubile v izzivu konkretnih nalog.
Še dobro, da sem začel vaditi že v marcu. Vsaka sekunda vaje se mi, ob ukvarjanju s smislom ideje o stvoru - loncu in mojem početju, povrne. Miren in zbran zaključujem vajo in delovni teden.
Od ideje pa do trenutka, ko ga je prijazni znanec in tehnik pritovoril v studio, je minilo malo časa. No, vsaj manj kot sem pričakoval. Zdaj je ta stvor tu, pred mano, v studiu. In pričakuje, da kaj zanimivega naredim…
Ko sem slišal, da me čaka v studiu, sem se zavedel, da zdaj gre zares. Poti nazaj ni in vse je usmerjeno v nastop pred gledalci. Odločitve je treba sprejeti in določiti podrobnosti. Vaje niso nič več samo moje in ne gre več samo za moje zadovoljstvo. Vstopila je tudi obveznost.
Vendar pa so se skrbi kmalu izgubile v izzivu konkretnih nalog.
Še dobro, da sem začel vaditi že v marcu. Vsaka sekunda vaje se mi, ob ukvarjanju s smislom ideje o stvoru - loncu in mojem početju, povrne. Miren in zbran zaključujem vajo in delovni teden.