Izredne razmere
06.06.2016 14:36
Na vajo sem krepko zamujal. Zato sem prilagodil načrt in se odločil za hitro ogrevanje. Na moje začudenje, mi je uspelo izvesti vse vaje in ponoviti ves narejeni material. Vse je teklo kot namazano in bilo takorekoč izvedeno v enem dihu. Z vajo sem celo končal predčasno. Popolnoma preznojen, moker kot cunja, v globokem zajemanju zraka in čudnem občutku notranjega izgorevanja… Nekdo mi je nekoč rekel, da je to znak, da so se v telesu začele “kurit” maščobe… Ja fino, a ne?
Neverjetno, kako zunanji svet in izredne razmere lahko vplivajo na človeka… Na ples…
Tudi to noč dogajanje v kompleksu čez cesto, kjer stanujem, ni razočaralo. Rog je bil tovarna koles, zdaj pa je prostor, ki ga je mestna občina začasno odstopila različnim uporabnikom. Mestna oblast se je odločila za prenovo kompleksa in takoj so se začele napovedovati težave…
Ob pol štirih zjutraj je predolgo brnelo in rohnelo na “naši“ ulici. Zbudil sem se. Spet. Ob pogledu skozi okno sem opazil velik bager, ki je zapeljal v kompleks Rog. Prisotnih je bilo tudi veliko varnostnikov. Slabe pol ure zatem so se začeli protesti uporabnikov prostorov. Najbrž mi ni treba poudarjati, da nisem zatisnil očesa. Bilo je preglasno, poleg tega pa se mi je takorekoč pred nosom odvijala prava drama…, pod oknom. Potek dogodkov je vseboval vse metode in prizore, ki pritičejo protestom, od policistov, prerivanja, skandiranja, ropotanja, zvijačnih prijemov, prevračanja smetnjakov, barikad… Predvsem pa je še v nočnem delu bilo zanimivo opazovati zmeraj hitrejše premikanje svetlobnih točk - ekranov prenosnih telefonov, ki so zmeraj hitreje švigali sem ter tja.
Ob odhodu na vajo je vse skupaj doseglo vrhunec…, ob prihodu na ulico sem se znašel sredi izrednih razmer…, med potjo sem hitro prilagodil načrt in med ogrevanjem ugotovil, da ne izvajam ogrevalnih vaj, temveč jih plešem v povišanem tempu.
Izredne razmere zahtevajo izredno angažiranost. Vaja je bila napovprečno uspešna.
Neverjetno, kako zunanji svet in izredne razmere lahko vplivajo na človeka… Na ples…
Tudi to noč dogajanje v kompleksu čez cesto, kjer stanujem, ni razočaralo. Rog je bil tovarna koles, zdaj pa je prostor, ki ga je mestna občina začasno odstopila različnim uporabnikom. Mestna oblast se je odločila za prenovo kompleksa in takoj so se začele napovedovati težave…
Ob pol štirih zjutraj je predolgo brnelo in rohnelo na “naši“ ulici. Zbudil sem se. Spet. Ob pogledu skozi okno sem opazil velik bager, ki je zapeljal v kompleks Rog. Prisotnih je bilo tudi veliko varnostnikov. Slabe pol ure zatem so se začeli protesti uporabnikov prostorov. Najbrž mi ni treba poudarjati, da nisem zatisnil očesa. Bilo je preglasno, poleg tega pa se mi je takorekoč pred nosom odvijala prava drama…, pod oknom. Potek dogodkov je vseboval vse metode in prizore, ki pritičejo protestom, od policistov, prerivanja, skandiranja, ropotanja, zvijačnih prijemov, prevračanja smetnjakov, barikad… Predvsem pa je še v nočnem delu bilo zanimivo opazovati zmeraj hitrejše premikanje svetlobnih točk - ekranov prenosnih telefonov, ki so zmeraj hitreje švigali sem ter tja.
Ob odhodu na vajo je vse skupaj doseglo vrhunec…, ob prihodu na ulico sem se znašel sredi izrednih razmer…, med potjo sem hitro prilagodil načrt in med ogrevanjem ugotovil, da ne izvajam ogrevalnih vaj, temveč jih plešem v povišanem tempu.
Izredne razmere zahtevajo izredno angažiranost. Vaja je bila napovprečno uspešna.