Četrtek, 27. avgust
19:00, Galerija Murska Sobota
Goran Turnšek (SI, NL): TRANZICIJA V GIBU – PLESALCI V NOVIH POKLICIH otvoritev fotografske razstave
Druga faza: Plesalci v novih poklicih
Ples, gibanje, ritem in koreografija. Na prvi pogled se vprašaš, kaj ima vse to opraviti s fotografijo. V plesu se zdi vse ravno nasprotno od fotografije. Vendar Turnšek uporablja svojo plesno preteklost, da bi ustvaril vznemirljive povezave med fotografijo in plesom, s čimer pokaže, da si v resnici sploh nista tako nasprotna.
Tako kot v projektu Jakob tudi v Drugi fazi znova premosti vrzel med profesionalnim plesnim svetom in fotografijo. V Turnškovih očeh nova kariera po plesu ponuja tudi nekakšen oder, na katerem se igra ali se lahko igra vloga skozi performans. In seveda ni performansa brez občinstva.
Za Turnška je torej kamera postala novo gledališče; nadomestek za občinstvo. In mi – novo občinstvo – lahko zdaj opazujemo, kako se znajdejo bivši plesalci. In vidimo, kako v svojem novem telesu podajajo performans za Turnškov objektiv; telo enega bivšega plesalca se lažje in hitreje prilagodi novemu življenju kot drugo.
Za Turnška je svet fotografije postal ta »druga faza« in našel je način, kako fotoknjigo in razstavo spremeniti v koreografijo ter fotografijo premakniti v gibanje. Hkrati pa ponuja vpogled in pogled na teme, ki so pomembne za plesalce, a se ne izrazijo vedno zunaj fizičnega gibanja.
________________
Anamaria Klajnšček (SI): VULNERI 30’
Ideja in koreografija: Anamaria Klajnšček Ples: Anamaria Klajnšček, Beno Novak, Kristýna Peldová Glasba in izvedba v živo: Tine Grgurevič - Bowrain Kostumografija: Hristijan Nashulovski, Anamaria Klajnšček Oblikovanje svetlobe: Aljaž Zaletel Video: Yari Stepanov Izvršna producentka: Polett Kasza Producent: Žiga Predan Produkcija: Pekinpah Koprodukcija: Zavod En–Knap Podpora: Zavod Move in Dance Izola Sofinanciranje: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo Posebna zahvala Mateju Kejžarju, Petri Veber, Nini Fajdiga, Leji Jurišič, Enyi Belak, Matiji Franješu, Gabrieli Lotaif, PTL in Festivalu Ukrep.
Živeti v družbi, svetu pomeni deliti si prostor z drugimi. Svoboda ni področje samovoljnosti in neskončnega horizonta, pač pa je zamejena z drugim, ki naseljuje isti zamejeni prostor. Medtem svetovna populacija raste, kar kliče k vprašanjem, kot so: kje natanko svoboda (prostor) enega sreča svobodo (prostor) drugega? Kako velik je prostor, v katerega se lahko subjekt naseli, ga zavzame, se v njem odloča, razmišlja, obstaja?
Človeška težnja po širjenju v okolico – po zasedanju, osvajanju in potiskanju meja lastne svobode –
se pogosto prikriva kot preživetveni nagon. A za tem gonom se nemalokrat skriva iluzija, da svoboda obstaja samo tam, kjer imamo prostor popolnoma pod nadzorom. Vulneri zato ni zgolj opazovanje fizične prenatrpanosti, temveč simptom ideološke paradigme: predpostavke, da presežek drugih samodejno pomeni primanjkljaj svobode.
Anamaria Klajnšček se v delu Vulneri loti tega vprašanja na fizični, materialni ravni – tri plesalce postavi na en kvadratni meter površine. Tam kohabitirajo, soobstajajo, prostor si delijo, vselej pa, natanko znotraj omejitve, iščejo svobodo. Avtorica vpelje v prostor različne gibalne, plesne in somatske tehnike, s katerimi se je ukvarjala zadnjih sedem let. Gre za konstantno pogajanje teles, aktivno taktilno poslušanje in menjavanje vlog. Predstava razkriva krhko arhitekturo človeške soodvisnosti.
19:00, Galerija Murska Sobota
Goran Turnšek (SI, NL): TRANZICIJA V GIBU – PLESALCI V NOVIH POKLICIH otvoritev fotografske razstave
Druga faza: Plesalci v novih poklicih
Ples, gibanje, ritem in koreografija. Na prvi pogled se vprašaš, kaj ima vse to opraviti s fotografijo. V plesu se zdi vse ravno nasprotno od fotografije. Vendar Turnšek uporablja svojo plesno preteklost, da bi ustvaril vznemirljive povezave med fotografijo in plesom, s čimer pokaže, da si v resnici sploh nista tako nasprotna.
Tako kot v projektu Jakob tudi v Drugi fazi znova premosti vrzel med profesionalnim plesnim svetom in fotografijo. V Turnškovih očeh nova kariera po plesu ponuja tudi nekakšen oder, na katerem se igra ali se lahko igra vloga skozi performans. In seveda ni performansa brez občinstva.
Za Turnška je torej kamera postala novo gledališče; nadomestek za občinstvo. In mi – novo občinstvo – lahko zdaj opazujemo, kako se znajdejo bivši plesalci. In vidimo, kako v svojem novem telesu podajajo performans za Turnškov objektiv; telo enega bivšega plesalca se lažje in hitreje prilagodi novemu življenju kot drugo.
Za Turnška je svet fotografije postal ta »druga faza« in našel je način, kako fotoknjigo in razstavo spremeniti v koreografijo ter fotografijo premakniti v gibanje. Hkrati pa ponuja vpogled in pogled na teme, ki so pomembne za plesalce, a se ne izrazijo vedno zunaj fizičnega gibanja.
________________
Anamaria Klajnšček (SI): VULNERI 30’
Ideja in koreografija: Anamaria Klajnšček Ples: Anamaria Klajnšček, Beno Novak, Kristýna Peldová Glasba in izvedba v živo: Tine Grgurevič - Bowrain Kostumografija: Hristijan Nashulovski, Anamaria Klajnšček Oblikovanje svetlobe: Aljaž Zaletel Video: Yari Stepanov Izvršna producentka: Polett Kasza Producent: Žiga Predan Produkcija: Pekinpah Koprodukcija: Zavod En–Knap Podpora: Zavod Move in Dance Izola Sofinanciranje: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo Posebna zahvala Mateju Kejžarju, Petri Veber, Nini Fajdiga, Leji Jurišič, Enyi Belak, Matiji Franješu, Gabrieli Lotaif, PTL in Festivalu Ukrep.
Živeti v družbi, svetu pomeni deliti si prostor z drugimi. Svoboda ni področje samovoljnosti in neskončnega horizonta, pač pa je zamejena z drugim, ki naseljuje isti zamejeni prostor. Medtem svetovna populacija raste, kar kliče k vprašanjem, kot so: kje natanko svoboda (prostor) enega sreča svobodo (prostor) drugega? Kako velik je prostor, v katerega se lahko subjekt naseli, ga zavzame, se v njem odloča, razmišlja, obstaja?
Človeška težnja po širjenju v okolico – po zasedanju, osvajanju in potiskanju meja lastne svobode –
se pogosto prikriva kot preživetveni nagon. A za tem gonom se nemalokrat skriva iluzija, da svoboda obstaja samo tam, kjer imamo prostor popolnoma pod nadzorom. Vulneri zato ni zgolj opazovanje fizične prenatrpanosti, temveč simptom ideološke paradigme: predpostavke, da presežek drugih samodejno pomeni primanjkljaj svobode.
Anamaria Klajnšček se v delu Vulneri loti tega vprašanja na fizični, materialni ravni – tri plesalce postavi na en kvadratni meter površine. Tam kohabitirajo, soobstajajo, prostor si delijo, vselej pa, natanko znotraj omejitve, iščejo svobodo. Avtorica vpelje v prostor različne gibalne, plesne in somatske tehnike, s katerimi se je ukvarjala zadnjih sedem let. Gre za konstantno pogajanje teles, aktivno taktilno poslušanje in menjavanje vlog. Predstava razkriva krhko arhitekturo človeške soodvisnosti.
