20:30, Gledališče Park
Fabla (SI): Kükan 45’
Koncept, izvedba in oblikovanje scenografije: Inan Sven Du Swami, Mojca Špik
Glasba: Zhlehtet Live Band – Rok Zalokar: kompozicija, klavir, elektronika, Lenart De Bock: saksofon, flavta, Boštjan Simon: saksofon, Kristijan Kranjčan: violončelo, bobni; Žiga Smrdel: bobni
Kostumografija: Iztok Hrga
Sodelovanje pri scenografiji in tehnični izvedbi: Larisa Kazić
Oblikovanje svetlobe: Gregor Kuhar
Izdelava scenografije: Matjaž Mandelc, Protovipa
Produkcija: Fabla Collective
Koprodukcija: Cankarjev dom, Hiša otrok in umetnosti
S podporo: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana
Kūkan je japonski pojem in ideja o prostoru.
Lahko ga razumemo kot prostor z jasnim okvirjem, ki mu daje obliko in obseg. Nekaj, kar lahko fizično izmerimo. Hkrati pa je tudi polje praznine, ki nastane med stvarmi, telesi ali mislimi. Eno razumevanje govori o prostoru kot nečem, kar drži, drugo pa o prostoru kot nečem, kar odpira. Oba vidika se prepletata in sobivata. Prav v tem večplastnem razumevanju kūkan postane živ, spreminjajoč se prostor.
Ustvarjalka in ustvarjalec si z medsebojno oporo in sodelovanjem odpirata možnosti gibanja, ki prej niso obstajale. Na majhni betonski kocki, ki izziva ravnotežje in sili telo v nenehno pogajanje, skušata razumeti, kako kūkan preneha biti zgolj filozofski koncept in se preoblikuje v praktični preizkus prostora. Performans tako zavestno sprejema omejitev kot izziv. Odnos, ki se na kocki razvija, pa razkriva trenutek, ko se meja spremeni v možnost.
Fabla Collective je umetniški kolektiv, ki ga vodita Inan Sven Du Swami in Mojca Špik. V svojem delu združujeta cirkuške tehnike, ples in fizično gledališče ter raziskujeta odnos med telesom in objektom. Trenutno se najbolj posvečata razvoju kinetičnih in dinamičnih scenskih struktur, ki jima omogočajo preizkušanje novih načinov gibanja. Njuna cirkografija tako nastaja v dialogu z materiali in konstrukcijami, kjer se srečata intuicija giba in logika inženirstva.
Fabla Collective je bila izbrana v program evropske platforme Aerowaves za leto 2026. Pobudo Aerowaves podpira program Creative Europe, namenjen spodbujanju razvoja obetavnih evropskih umetnikov.
________________
Jacopo Jena (IT): Manifestus 40’
Koncept, vodstvo, koreografija: Jacopo Jenna
Sodelovanje pri koreografiji: Mattia Quintavalle SLY
Plesalci: Simone De Giovanni, Petra Audrey Mangoua Youaleu, Phex
Zvok: Alberto Ricca/Bienoise
Tehnično vodstvo in oblikovanje svetlobe: Mattia Bagnoli
Organizacija: Luisa Zuffo
Produkcija: Klm – Kinkaleri, Le Supplici, mk
S podporo: OperaEstate Festival, MilanOltre Festival, Fabbrica Europa
Roka že od nekdaj velja za prevodnico moči, ki nevidno energijo pretvarja v svet oblik. Latinski izraz MANIFESTUS (jasen, očiten) v sebi nosi besedo manus (v italijanščini mano) – roka.
Manifestirati pomeni reči: TU SEM! Je trenutek, ko zalotimo bežen utrinek resničnosti v trenutku nastanka in ga z oprijemljivostjo, ki jo lahko držimo med prsti, postavimo pred oči javnosti, trga, drugih. Med mislijo, gesto in domišljijo ni preloma: roke ustvarjajo, oblikujejo snov in ideje, so prepoznavni organ človeške vrste, osvobojene omejitev živalskega sveta. So obrazi brez oči, ki vendarle vidijo in govorijo.
Predstava vzpostavlja spreminjajoč se sistem energije in forme ter skozi koreografijo za tri plesalce raziskuje abstraktno obliko reprezentacije. Z uporabo kodov in nenarativnih referenc, ki izvirajo iz nekaterih praks uličnega plesa, oblikuje kompleksni energijski prostor v nenehnem spreminjanju, ki se skozi ples udejanja sedaj in tukaj.
Roke postanejo izrazne enote koreografije, ki lahko pomenijo vse ali nič, pri tem pa z neposrednostjo uličnega plesa vzpostavljajo neposreden odnos z občinstvom.
»Roka je dejanje: grabi, ustvarja, včasih se zdi, da razmišlja. V stanju mirovanja ni brezdušno orodje, orodje, odloženo na mizo ali nemo spuščeno ob telesu. Tudi v mirovanju v njej ostajata nagon in volja do delovanja; ni se treba dolgo zadržati ob njej, da zaslutimo kretnjo, ki jo bo vsak hip izvedla.« – Henri Focillon, Éloge de la main (Hvalnica rokam)
*Prevod po angleški izdaji In Praise of Hands.
Fabla (SI): Kükan 45’
Koncept, izvedba in oblikovanje scenografije: Inan Sven Du Swami, Mojca Špik
Glasba: Zhlehtet Live Band – Rok Zalokar: kompozicija, klavir, elektronika, Lenart De Bock: saksofon, flavta, Boštjan Simon: saksofon, Kristijan Kranjčan: violončelo, bobni; Žiga Smrdel: bobni
Kostumografija: Iztok Hrga
Sodelovanje pri scenografiji in tehnični izvedbi: Larisa Kazić
Oblikovanje svetlobe: Gregor Kuhar
Izdelava scenografije: Matjaž Mandelc, Protovipa
Produkcija: Fabla Collective
Koprodukcija: Cankarjev dom, Hiša otrok in umetnosti
S podporo: Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana
Kūkan je japonski pojem in ideja o prostoru.
Lahko ga razumemo kot prostor z jasnim okvirjem, ki mu daje obliko in obseg. Nekaj, kar lahko fizično izmerimo. Hkrati pa je tudi polje praznine, ki nastane med stvarmi, telesi ali mislimi. Eno razumevanje govori o prostoru kot nečem, kar drži, drugo pa o prostoru kot nečem, kar odpira. Oba vidika se prepletata in sobivata. Prav v tem večplastnem razumevanju kūkan postane živ, spreminjajoč se prostor.
Ustvarjalka in ustvarjalec si z medsebojno oporo in sodelovanjem odpirata možnosti gibanja, ki prej niso obstajale. Na majhni betonski kocki, ki izziva ravnotežje in sili telo v nenehno pogajanje, skušata razumeti, kako kūkan preneha biti zgolj filozofski koncept in se preoblikuje v praktični preizkus prostora. Performans tako zavestno sprejema omejitev kot izziv. Odnos, ki se na kocki razvija, pa razkriva trenutek, ko se meja spremeni v možnost.
Fabla Collective je umetniški kolektiv, ki ga vodita Inan Sven Du Swami in Mojca Špik. V svojem delu združujeta cirkuške tehnike, ples in fizično gledališče ter raziskujeta odnos med telesom in objektom. Trenutno se najbolj posvečata razvoju kinetičnih in dinamičnih scenskih struktur, ki jima omogočajo preizkušanje novih načinov gibanja. Njuna cirkografija tako nastaja v dialogu z materiali in konstrukcijami, kjer se srečata intuicija giba in logika inženirstva.
Fabla Collective je bila izbrana v program evropske platforme Aerowaves za leto 2026. Pobudo Aerowaves podpira program Creative Europe, namenjen spodbujanju razvoja obetavnih evropskih umetnikov.
________________
Jacopo Jena (IT): Manifestus 40’
Koncept, vodstvo, koreografija: Jacopo Jenna
Sodelovanje pri koreografiji: Mattia Quintavalle SLY
Plesalci: Simone De Giovanni, Petra Audrey Mangoua Youaleu, Phex
Zvok: Alberto Ricca/Bienoise
Tehnično vodstvo in oblikovanje svetlobe: Mattia Bagnoli
Organizacija: Luisa Zuffo
Produkcija: Klm – Kinkaleri, Le Supplici, mk
S podporo: OperaEstate Festival, MilanOltre Festival, Fabbrica Europa
Roka že od nekdaj velja za prevodnico moči, ki nevidno energijo pretvarja v svet oblik. Latinski izraz MANIFESTUS (jasen, očiten) v sebi nosi besedo manus (v italijanščini mano) – roka.
Manifestirati pomeni reči: TU SEM! Je trenutek, ko zalotimo bežen utrinek resničnosti v trenutku nastanka in ga z oprijemljivostjo, ki jo lahko držimo med prsti, postavimo pred oči javnosti, trga, drugih. Med mislijo, gesto in domišljijo ni preloma: roke ustvarjajo, oblikujejo snov in ideje, so prepoznavni organ človeške vrste, osvobojene omejitev živalskega sveta. So obrazi brez oči, ki vendarle vidijo in govorijo.
Predstava vzpostavlja spreminjajoč se sistem energije in forme ter skozi koreografijo za tri plesalce raziskuje abstraktno obliko reprezentacije. Z uporabo kodov in nenarativnih referenc, ki izvirajo iz nekaterih praks uličnega plesa, oblikuje kompleksni energijski prostor v nenehnem spreminjanju, ki se skozi ples udejanja sedaj in tukaj.
Roke postanejo izrazne enote koreografije, ki lahko pomenijo vse ali nič, pri tem pa z neposrednostjo uličnega plesa vzpostavljajo neposreden odnos z občinstvom.
»Roka je dejanje: grabi, ustvarja, včasih se zdi, da razmišlja. V stanju mirovanja ni brezdušno orodje, orodje, odloženo na mizo ali nemo spuščeno ob telesu. Tudi v mirovanju v njej ostajata nagon in volja do delovanja; ni se treba dolgo zadržati ob njej, da zaslutimo kretnjo, ki jo bo vsak hip izvedla.« – Henri Focillon, Éloge de la main (Hvalnica rokam)
*Prevod po angleški izdaji In Praise of Hands.
